»Stopnice in povsod stopnice! Povej, kaj iščemo! Ali si ti klic iz mene ali jaz klic iz tebe? Sem jaz stkana okoli tebe?« Tako se v eni od pesmi sprašuje Lili Novy, rojena Haumeder, slovenska pesnica in prevajalka poezije.
Avtorica Barbara Kapelj Osredkar je skozi odkrivanje "prave"Lili Novy zgradila delno dokumentarno strukturo, prepleteno z njeno poezijo, in pognala na oder dva komentatorja, otroka, ljubimca, klovna in angela, ki se igrata na božični večer na Klosterwiesergasse v Gradcu vedno isto zgodbo: odkrivata in podoživljata občutek o njenem življenju, da bi razpletla le del njenega donečega koraka, odmev njenega glasu.Besede avtorice predstave Barbare Kapelj Osredkar:
"Moje otroštvo je zaznamovano s staro Ljubljano, v kateri sem živela. Zaznamovano je z neskončnimi sprehodi, ki so me vodili mimo slikovite Schweigerjeve hiše na Mestnem trgu in obraza Lili Novy, izklesanega v kamen, postavljenega ob portal hiše.
Mogočna hiša s portretom lastnice, vzvišene in aristokratsko plemenite, ki s svojo pojavnostjo deluje skrivnostno, lebdeče in otožno, je vedno znova burila mojo domišljijo. Spraševala sem se, ali je to sploh edina ženska glava, izklesana v kamnu, posneta po resnični osebi, ki jo lahko najdemo na ulicah stare Ljubljane? In poleg tega sem si vedno bolj želela odkriti in razkriti Lilijino življenje, ga razbrati, se ji približati, ga razumeti.
Poleg Javorškove knjige in Vidmarjevega poglavja v Obrazih sem našla le malo zapisov, ki bi pričali o njej. Podala sem se na pot zvočnega dokumentarca in sledili so pogovori z ljudmi, ki so jo poznali, jo srečevali in ki se je spominjajo. Njena zgodba se je pred mano razpletala kot napeta kriminalka ali kot zavozlano predivo, ki mu ni videti konca. Bolj ko sem si želela razplesti vso njeno zgodbo, bolj se je zapletala.
Na tej točki sem se zavedala, kako se lahko biografija nekoga piše s tako različnih strani in kotov, da je osebo nemogoče sestaviti, da je nemogoče rekonstruirati njeno zgodbo.
Pred mano je bila Lili v rašomonski strukturi. Prepolna zgodb, zapletov, ljubimcev, skrivnosti. Ko sem začela razbirati njeno poezijo popolnoma drugače, z drugo vednostjo, se mi je odkrivala kot zbirka povsem avtobiografskih občutij. Spoznala sem, da so njene zbirke pesmi njena popolna avtobiografija: zagonetna zbirka skrivnosti, ki skozi temno patetiko odkriva vse o sebi. Njene pesmi so v najbolj kritičnih obdobjih podoživljale vse njene divjosti.
Kdo je bila zares ta skrivnostna, neulovljiva, močna, odločna ženska?
Ženska, katere hoja je bila energična, nenavadna in zaganjajoča. Deklica, odrasla v plemeniti družini energične slovenske matere Vike in nemškega častnika, ki je pri Lilijinih treh letih naredil samomor. Samosvoja upornica, ki je cefrala zvezke in ki je ni bilo mogoče strpati v nobeno šolo. “Nora grafna” se je zaljubila v avstro-ogrskega oficirja, ki ji je prikrival sifilis, zato ga je ob spoznanju resnice, na Dunaju, zapustila za vedno in ga za vedno pregnala iz družinskega življenja. Ženska, ki ni nikoli kuhala in je prinesla s svoje divje poti v Italiji recept za testenine. Pesnica, ki je komaj čakala, da so dozoreli kakiji in je pri tem pisala in pisala na škrniclje, papirnate serviete, papirje in papirčke. Zaljubljena v poezijo Rilkeja.
Zgradila sem delno dokumentarno strukturo, prepleteno z njeno poezijo, in pognala na oder dva komentatorja, otroka, ljubimca, klovna in angela, ki se igrata na božični večer na Klosterwiesergasse v Gradcu vedno isto zgodbo: odkrivata in podoživljata občutek o njenem življenju, da bi razpletla le del njenega donečega koraka, odmev njenega glasu."
O avtorjih:
Barbara Kapelj Osredkar
Rojena 1974 v Kranju. Samostojna ustvarjalka v kulturi, režiserka, arhitektka, scenografka in kostumografinja, režiserka, prejemnica Severjeve nagrade 1993, že več kot desetletje ustvarja avtorske projekte. Med njena najodmevnejša dela sodijo predstava Ženska dela: obrobljanje, vozlanje, pletenje, tkanje, uprizorjena leta 2000 v Moderni galeriji, A.D. Anno demoni, uprizorjena na festivalu Ana Desetnica 2002, Gon, uprizorjena 2005 v Slovenskem mladinskem gledališču, Mesto vzdihljajev, uprizorjena na festivalu Ana Desetnica 2006, ter zvočno-prostorski instalaciji Naša in Tvoja, uprizorjeni na 13. mednarodnem festivalu Mesto žensk leta 2008. Zadnji dve leti je živela v San Franciscu, kjer je kot scenografka in kostumografinja sodelovala pri postavitvi predstav Land Escape, Boathouse&Co. in Chateau en Suede pri Platypus theatre ter ustvarila avtorski projekt Pletenje-Knitting, ki je bil premierno uprizorjen na festivalu Fringe v San Franciscu 2009 in na festivalu Ex ponto v Ljubljani.
Martina Maurič Lazar
Rojena leta 1971 v Mariboru. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala angleški jezik in primerjalno književnost. Diplomirala in magistrirala je na praški DAMU – Akademiji za gledališče, na katedri Alternativnega in lutkovnega gledališča, smer igra. Med študijem se je posvečala avtorskemu in glasbenemu gledališču ter improviziranju. Njena glavna mentorja sta bila Jan Schmid in Ivan Vyskočil. Na Češkem je bila v okviru študija štiri leta članica praškega gledališča Studio Studia Ypsilon, kjer je odigrala večino svojih vlog, nastopala pa je tudi v drugih gledaliških produkcijah (Gledališče Archa, Studio Roxy – NoD, Alfred ve dvoře in Studio Damuza, vse v Pragi.) Od leta 2000 je kot igralka – animatorka zaposlena v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Na gledališko-lutkovnem področju v Sloveniji poleg predstav v okviru Lutkovnega gledališča sodeluje še z gledališčem Labirint Saša Jovanovića in z Gledališčem Konj Silvana Omerzuja. V letu 2000 je postavila solistični projekt A. Exupéry – M. Maurič Nariši mi Backa, v letu 2006 pa solistično predstavo K. Čapek – M. Maurič Lazar, Poštarska pravljica, v LGL.
Gregor Luštek
Rojen leta 1973 v Novem mestu. Študiral je na Fakulteti za šport. Njegovo plesno znanje je skupek različnih plesnih tehnik: balet, cunningham, horton, jazz balet, release, lemon, partnering, kontaktna improvizacija. Njegovo osnovno vodilo v izražanju in prepoznavanju je mehek in hkrati atletski gib. Je uveljavljen sodobnoplesni ustvarjalec, ki je sodeloval s ključnimi pobudniki in ustanovitelji sodobne plesne umetnosti v Sloveniji. Skupaj s plesalko sodobnega plesa in koreografinjo Rosano Hribar sodelujeta pri drugih koreografih sodobnega plesa, skupaj se podpisujeta kot koreografa in včasih koreografirata eden drugemu. Za svoje ustvarjalno delo sta bila nagrajena tako doma kot v tujini, v letu 2009 sta v Novem mestu prejela tudi Trdinovo nagrado za dolgoletne dosežke v sodobni plesni umetnosti, za duet z naslovom 8 let sta prejela prvo nagrado na mednarodnem koreografskem tekmovanju v Beogradu, duet z naslovom 10 let se lahko pohvali z drugo nagrado žirije in nagrado kritikov na mednarodnem tekmovanju za koreografe v Hannovru, drugo nagrado na mednarodnem koreografskem tekmovanju v Ludwigshafnu in nagrado povodni mož. Z duetom 10 let sta gostovala na številnih festivalih doma in v tujini.
Barbara Kapelj Osredkar
Nekega dne in neke noči
Odkrivanje Lili Novy
Avtorica, režiserka, scenografka in kostumografinja: Barbara Kapelj Osredkar
Nastopata: Martina Maurič Lazar, Gregor Luštek
Glasba: Nabukazu Takemura, Béla Bartók, New Order, Connie Francis
Glasovi: Draga Ahačič, Peter Petek, Rapa Šuklje, Ciril Zlobec
Produkcija: Zavod Masa
Producent: Žiga Kariž
Koprodukcija: CD
V sodelovanju z Masko
Povezave: