"Politika kot tema v polju imaginarnega me ne izziva in mi ne nahrani refleksije. V gledališče pridem kot v prostor, ki je namenjen drugačni senzibiliteti. Vedno me zadene tisto, kar je skrito. Kar nosi vso težo družbenopolitične stvarnosti, le da je ne zagledam na način, kot jo lahko preko drugih medijev, ki opozarjajo na stanje, v katerem se kot predstavnik družbe trenutno nahajam," je za Večerovo prilogo V soboto povedala igralka in dodala, da jo moti politizacija občinstva, četudi je ideološko lahko na strani uprizoritvene ideje.

"Lahko se strinjam, da ne obstaja neideološki prostor, ampak morda naivno hrepenim po ukvarjanju z nečim, kar lahko zaznamo tudi onkraj stvarnega. To je zame bistvo umetnosti," je povedala sogovornica.

V intervjuju je razmišljala tudi o različnih dramskih likih. "V zadnjem času večkrat zasledim, da igralke ne želijo igrati neemancipiranih žensk. Tega ne razumem. Mar ni ravno umetnost tista, ki razkriva razpoke v družbeni strukturi? Mar ni naloga igralca, da se potopi tudi v nemoč, v nevednost in zatiranost? Ne zato, da bi to poveličeval, temveč da bi to osvetlil. Če bomo igrali samo tisto, kar potrjuje naše vrednote, bomo ustvarili svet brez konflikta. Umetnost pa ne išče ugodja. Išče tisto, kar je v človeku pogosto prezrto in potlačeno," je Gračner povedala za Večer.

Igralec po njenem mnenju ni ambasador vrednot, temveč je iskalec. "In če se odpovemo likom, ki so šibki, ujeti in zaslepljeni, potem ustvarjamo svet iluzije, kjer obstajajo le zmagovalci. S kom ali čim pa naj se potem identificiramo? Igralec je tisti, ki sme biti vse, česar družba pogosto ne želi videti. Ne zato, da bi to poveličeval, temveč da bi razkril človeško resničnost v vsej njeni večplastnosti," je povedala.

Prejemnica Borštnikovega prstana je tako za Večer kot za današnjo Sobotno prilogo Dela spregovorila tudi o matični hiši, SNG Drama Ljubljana. Tam je zaposlena zgolj petinsko, saj deluje tudi kot profesorica na AGRFT, in, kot pravi, morda nima celovitega vpogleda v dogajanje. A če je za Večer pohvalila ravnateljico v odstopu Vesno Jurco Tadel, da je bila doslej edina, ki je imela z igralkami in igralci poglobljene letne pogovore, kar se zdi Gračner zelo spoštljivo, je za Sobotno prilogo komentirala tudi trenutne razmere v gledališču na začasni lokaciji.

"Lahko rečem, da sem z odrom v veliki dvorani zadovoljna. Je akustičen, vizualno pregleden, dvorana se mi zdi udobna in dobro zasnovana in tudi publika nima pripomb. Garderobe za igralce so sicer manj udobne in ne ponujajo prostora, v katerem bi se lahko v tišini nemoteno koncentrirala na predstavo. Ampak to jemljem v zakup prepotrebni selitvi iz razpadajoče stavbe v centru mesta. Zaskrbljujoč pa je vadbeni prostor, v katerem preživimo največ časa. Ta je nevaren za naše zdravje in nefunkcionalen za naše delo. Res se mi zdi nujno potrebno, da se delovne razmere tam spremenijo."

Gračner ni optimistična glede nadaljnjega razvoja dogodkov. "Vesna je prišla na vodstveni položaj v izjemno nehvaležnem času. Kalvarija z gradbenim dovoljenjem za novo stavbo v centru Ljubljane se nadaljuje, država ne pomaga, sosedje ne popuščajo, tako da mislim, da bo vse skupaj še dolgo trajalo. Kar je žalostno."