Versko skupnost zaničnikov ste ustanovili junija 2009 z namenom v Sloveniji uveljaviti in razširiti prepričanje, da je ničta stopnja DDV za izdelke, ki širijo slovenski jezik, mogoča kljub izgovorom, ki izvajanje ničte stopnje DDV na knjigo preprečujejo. Kako lahko še deluje vera v narodno zavest, ki temelj državnosti vidi v zavesti in ne v pravnih aktih?
Mislim, da je popolnoma jasno, da so temelji slovenske državnosti starejši od slovenske države in njenih pravnih aktov. Čeprav to ni zapisano v naši ustavi, je tudi jasno, da je Slovenija v svojem bistvu nacionalna država. Prav tako jasno in zlahka dokazljivo je, da je slovenski narod opredeljen z jezikom. Namen naše vere je širiti zavest o pomembnosti jezika in s tem narodno zavest postaviti na realna tla. Nas namreč ni strah, da bi narodne zavesti zmanjkalo. Bolj verjetno se nam zdi, da je bo v težkih časih vedno več. In ker iz zgodovine vemo, da je narodna zavest lahko zelo nevarna sila, se nam zdi pomembno, da razčistimo, za kaj pri našem narodu gre. Za narodov blagor so nam namreč različni trgovci sposobni prodati marsikaj.
Predvidevate, da bo stopnja zavesti v Sloveniji kdaj tolikšna, da bo vaša skupnost lahko izgubila temelje religioznosti in postala realna podlaga za spremembe pravnih določil?
Kar se tiče možnosti, da bi prišlo do uresničitve tistega, v kar verjamemo, da je možno – bojim se, da se bo to zgodilo kvečjemu kot opravičilo za manjšanje državne podpore produkciji v slovenskem jeziku. Ker je majhno jezikovno tržišče težava, ki ni samo naša, gojimo upanje, da bo nekoč o tem prišlo do širšega evropskega razmisleka. Hkrati pa se zavedamo, da takemu razmisleku nasprotujejo članice z jeziki, ki se nenehno stegujejo proti svojim manjšim sosedam.
Koliko članov danes šteje zaničniška verska skupnost? Je član vaše skupnosti tudi kateri od državnih funkcionarjev?
Trenutno se ne preštevamo. Jeseni 2009 nas je bilo nekaj čez dvesto. Naslednje štetje načrtujemo leta 2019. Med tistimi, ki so izpovedali svojo vero v to, da je v Sloveniji možna ničta stopnja DDV na vse izdelke, ki širijo slovenski jezik, ni niti bivših niti sedanjih državnih funkcionarjev. Nekateri med njimi so nam izrazili svoje simpatije in podporo ter se udeležili katerega od naših odmaševanj, dlje od tega pa niso šli.
V ustanovnem aktu zaničniške verske skupnosti med drugim zapišete, da ste se doslej z nacionalno tematiko ukvarjali v svojih predstavah, ampak ste pri tem ugotovili, da skrb za narodno zavest bolj sodi na področje religije kot umetnosti. Potem ste se obrnili k naravi, a kot zapišete v pesmi Bukev, ki govori o posekani bukvi pred novozgrajeno opero, »bukve ni več, meni pa je ostala pesem«. Kakšni so vaši načrti za prihodnost, tako Rozinteatra kot zaničniške skupnosti?
Pesem Bukev je še iz nacionalnega obdobja in govori o slovenski karakteristiki nenehnega brisanja lastne zgodovine. Rozinteater se bo po Hiphophondriji, v kateri se ukvarja s pohlepom po bogastvu in zdravju, za notranjo rabo še naprej ukvarjal s podobnimi občečloveškimi temami, medtem ko za zunanjo rabo pripravlja predstavo z delovnim naslovom Slovenia for Beginners. Zaničniško dejavnost pa čaka pasijon o trpljenju jezika, ki je bil prevelik za svoje uporabnike.
(Vir: Predramnik 2, Bilten Tedna slovenske drame)
Povezava: Spletna stran Tedna slovenske drame
***