Igralsko nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Marija Vera« za življenjsko delo prejme
MILADA KALEZIĆ
Milada Kalezić v spominu svojih kolegov presega vlogo igralke, iz gledališča je namreč odšla tudi kot mentorica in nepozabna teatrska osebnost. V svoji bogati karieri je odigrala neverjetno pestro paleto vlog, sodelovala z največjimi režijskimi imeni, za svoje delo prejela vrsto nagrad in bila res radodarna in navdihujoča kolegica. Njena igralska zapuščina ni velika samo zaradi njenih igralskih dosežkov, ampak tudi zaradi znanja in izkušenj, ki jih je predala mlajšim generacijam. Njen osebni espri in neusahljiva življenjska energija v povezavi z bogatim znanjem, izkušnjami in izjemno tenkočutnostjo nista zaznamovala samo njenih vlog in predstav, ampak sta bila vodilo in vzor vsakemu kolegu, ki je imel kdaj priložnost sodelovati z njo. V naš spomin se ne bo zapisala le kot velemojstrica igre, ampak tudi kot velik, velikodušen človek. Vse to je iz nje sijalo z neverjetnim žarom in zaradi tega je bilo njeno odrsko ustvarjanje tako polno, nepozabno in edinstveno. Ko je Milada Kalezić delala v Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor, so se tja zaradi nje zgrinjali gledalci iz vse Slovenije. Na generacije, ki so prišle za njo, je vplivala z igralsko in osebno etiko. Etika pa, ne glede na zapovedane forme vedenja, vselej ostaja temeljna vrlina.
Nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Polde Bibič« za življenjsko delo prejme:
DUŠAN MLAKAR
Opus Dušana Mlakarja presega 120 gledaliških režij. V gledališko zavest se je zapisal kot režiser klasičnih komadov, osredotočen predvsem na igralca in njegove prednosti ter moč, kot režiser, ki »svoje« igralce obravnava tudi kot mentor. Kot profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je tri desetletja učil ter predano spremljal študente in produkcijo celotnega slovenskega gledališkega prostora in generacije njegovih študentov sooblikujejo naše gledališče. S pedagoškim delom si je prislužil naziv zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. Bil je umetniški vodja v Mladinskem gledališču ter kot vršilec dolžnosti umetniškega vodje dvakrat deloval v SNG Nova Gorica, v novogoriškem in tržaškem gledališču je bil eden ključnih ustvarjalcev programa.
Dušan Mlakar je s posluhom za ljudi režiral besedila, ki so se lotevala odnosov med njimi in njihovih usod. Očitno je, da se je njegova usmerjenost k človeku mojstrila tudi pri mentorskem delu, popremierski pogovori pa brez njegovega iskrenega kritičnega očesa ne bi bili tako vznemirljivi, kot so (bili). Za svoje delo je, med drugim, prejel štiri Borštnikove in nagrado Prešernovega sklada.
Igralsko nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dveletno obdobje prejmeta
TAMARA AVGUŠTIN
za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih
Tamara Avguštin prejme nagrado za vlogo v uprizoritvi Frančišek ter za vlogi Lulu in Rachel Donelan v uprizoritvah Shopping and Fucking ter Zaprta študija. »New Constructive Ethics«.
Tamara Avguštin je samozaposlena v kulturi. Igralko mlade generacije odlikujejo presežniki, ki njene stvaritve izvzemajo iz obstoječih gledaliških form in smeri, saj z vsakim nastopom in pristopom h gradivu, ki ga sooblikuje, razkriva nadarjenost in človečnost, novega človeka, nemara novega duha sveta. Njen igralski naboj nima okvirjev, ne omejuje se v žanru, slogu, nikoli ne gleda le nase, ampak sooblikuje celotno dramsko izkušnjo. S pretanjeno odmerjenim humorjem, ki izhaja iz preseganja in globokega razumevanja likov, se razgalja enkrat kot drobna, pa drugič spet večja od vlog, ki jih uteleša, vselej pa mogočna v naturni lahkotnosti. Če je ves svet oder, to za svet Tamare Avguštin nedvomno velja.
JANA ZUPANČIČ
za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih
Nagrado prejme Jana Zupančič za vloge Barbare Fordham v uprizoritvi Avgust v okrožju Osage, Mile v Usedlinah, Hélène v Slamniku in Véronique Houillé v Bogu masakra.
Jana Zupančič je članica MGL. Vloge, za katere prejme nagrado, so sežetek njene igralske prisotnosti, s katero presega zidove matičnega gledališča. Njena igralska zavzetost in zavest sta mejnika, ki znotraj domenjenega in dogovorjenega dosledno polnita vrzeli med možnim in avtorskim. Njene vloge gledalca vsakič znova spremljajo v intimno obnovo videnega gledališkega dogodka, ga razlaščajo naučenega in mu obetajo premislek o paleti občutenj, potez, razmislekov, ki jih dotlej ni poznal ali pa se jih ni zavedal. Janino igralsko in osebno moč ponazarja pretanjeno odstiranje bistvenega v vlogah, zastrte ali zatrte ekshibicije, ki se razplamtijo v trenutkih, ključnih za celotno uprizoritev, posebne duhovitosti, ki gledalca presenečajo, vendar ne na »prvo žogo«, in pripadnost ansamblu, kar je najvišja oblika igralčeve moči.
Nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Marko Slodnjak« za dveletno obdobje prejme:
JERA IVANC
Nagrado prejme Jera Ivanc za besedila #punceinpolpunce, Ptičja ΦAPMA, Mala čarovnica, Zrelostni izpit in Čarovnik iz Oza.
Jera Ivanc, klasična filologinja, prevajalka, ki je zavezana gledališču. Preizpraševanje njene dramske pisave temelji na neprekosljivem poznavanju motivov antične dramatike, krščanskega izročila in tudi prezrtih zgodovinskih velikank, pomembnih žensk, zato ji pri primerjavi zgodovinskih temeljev s trenutno shemo družbenih odnosov pri nas ni para. Osredotočena predvsem na tematiko ženske v različnih socialnih okoljih se drži ustaljene klasične forme, ki jo presega z duhovitostmi in ritmi trenutnega časa. Repetitio est mater studiorum (Ponavljanje je mati modrosti): dramatika Jere Ivanc se s ponavljanjem situacij ukvarja in, skupaj z nami, terja modrost. Ob povedanem velja zaploskati njenim načelom, da se je vredno ozirati nazaj in gledalca od malih nog provocirati s klasiko.