Igralsko nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Marija Vera« za življenjsko delo prejme:
MARKO MLAČNIK
Igralec, plesalec in koreograf Marko Mlačnik pripada generaciji ustvarjalcev, ki v zgodovini slovenske uprizortivene umetnosti zaseda posebno mesto in Mlačnik je poosebitev njene misli ter prakse. Marko Mlačnik je bil do upokojitve zaposlen v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je ustvaril vrsto izrednih in dodelanih vlog v pomembnih uprizoritvah (Missa in a minor, Levitan, Razredni sovražnik, Ujetniki svobode, Strah in pogum, Šeherezada, Razredni sovražnik (Re-/de-/konstrukcija), Fragile! ...). Oder Mladinskega je zaznamoval s trdno premišljenimi stvaritvami ter izčiščenim in obvladanim gibom.
Pomemben del njegovega opusa zaseda ustvarjanje v Plesnem Teatru Ljubljana (zlasti pri uprizoritvah Ksenije Hribar) in sodelovanje pri kultnih projektih gledališča Dragana Živadinova (Krst pod Triglavom, Gravitacija 0, Noordung: 1995–2045, Odilo. Zatemnitev. Oratorij., REKA, REKA/ Syntapiens::IZ in Biokozmizem::izreka). Mlačnik je že od leta 1982 nosilec retrogardističnega in postgravitacijskega gledališkega repertoarja Dragana Živadinova.
Njegov umetniški naboj sega tudi v mednarodno sfero, kjer posebno mesto zavzema sodelovanje s skupino Dance Energy iz Münchna in romskim Teatrom Pralipe. Eden izmed mednarodnih vrhuncev njegovega režijskega pa je zagotovo gostovanje uprizoritve Zadnji ples Nižinskega v ZDA, kjer se je z asketsko domišljeno uprizoritvijo proslavil pred strokovno in občo javnostjo.
Mlačnikov igralski gestus zaznamuje ansambelska igra (pristop) povezana z antologijskimi predstavami Mladinskega, od tod tudi njegova igralska prezenca, ki je vedno podpirala prizadevanja kolektiva. Njegove igralske stvaritve so drzne, dognane, virtuozne, gibalno in psihološko izrazne, komične, večplastne in predstavljajo edinstven spoj igralca in plesalca. V svoji igralski in koreografski karieri se je srečal z različnimi žanri in poetikami, nekatere od njih še vedno zaznamujejo naš gledalski spomin, poleg že omenjenih kultnih uprizoritev Živadinova sta tu vsaj še Silence Silence Silence Vita Tauferja in Brechtov Galileo Galilei v režiji Matjaža Bergerja.
Ednistvena ustvarjalnost in veščina Marka Mlačnika je plod trdega dela, ki je rodilo bogate plesno-igralske izkušnje in posebno igralsko subtilnost. Pogled na njegovo kariero z današnje perspektive odkriva radovednega iskalca, predanega sodelavca, plodnega raziskovalca igralčevega telesa, znanilca sprememb in razpiralca novih svetov. Mlačnik se še danes, kljub napredujoči bolezni, na odru zna razdajati do konca. Nagrado »Marija Vera« prejme za svoj opus igralskih, plesalskih, režijskih in koreografskih del.
Nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Polde Bibič« za življenjsko delo prejme:
DARJA HLAVKA GODINA
Darja Hlavka Godina že od svojih študijskih let ustvarja kot glasbena oblikovalka, komponistka, urednica za glasbo na Hrvaškem radiu in RTV Slovenija. Leta 1998 se zaposli v Uredništvu igranega programa Radia Slovenija in kot glasbena oblikovalka (so)oblikuje radijske igre, dokumentarne radijske igre, literarne, otroške in mladinske oddaje. Veliko radijskih iger, v katerih ustvari zvočno – glasbeno podobo, sodeluje na pomembnih mednarodnih radijskih (medijskih) festivalih (Prix Europa, Prix Italija, Prix Ex Aequo, Prix Marulić …). Številne so bile nagrajene (npr. Zgodbe nekega Hektorja in Stvari, ki jih je treba narediti pred smrtjo) ali uvrščene v finale oz. short-listo. V radijskem arhivu nacionalnega radia se nahaja več sto literarnih oddaj, literarnih večerov in radijskih iger, ki jih je s svojim umetniškim izrazom obogatila Darja Hlavka Godina.
Posebno poglavje njene bogate ustvarjalne poti je soustvarjanje uprizoritev, kjer je prepoznana kot izvrstna glasbena oblikovalka, glasbena dramaturginja ter oblikovalka celostne zvočne podobe. S svojo prepoznavno poetiko je sooblikovala številne uprizoritve, kot na primer, Rdeča in Jaltska igra – Poigra (SNG Drama Ljubljana), Zgodbe vsakdanje norosti in Češnjev vrt (MGL), Na valovih (SSG Trst), Helverjeva noč in Hilda (PG Kranj), ki se jim pridružujejo še mnoge v drugih gledaliških hišah. Posebno predanost je mogoče opaziti pri njenem sodelovanju z ljubiteljskimi gledališčniki (Šentjakobsko gledališče Ljubljana) in pri izveninstitucionalnih projektih. Uprizoritve pri katerih sodeluje so prejele več nagrad in so bile uvrščene v festivalske programe. Sodeluje z režiserji različnih poetik in generacij, kar priča o širini njenega ustvarjalnega izraza.
Darja Hlavka Godina že več kot tri desetletja ustvarja v najzahtevnejših radijskih pa tudi gledaliških projektih. Ni zgolj glasbena oblikovalka, ampak s svojim ustvarjanjem posega tudi na področji glasbene dramaturgije in režije zvoka. V radijskih igrah in gledaliških uprizoritvah ne oblikuje samo glasbe in ne izbira samo zvočnih efektov, marveč s svojim širokim znanjem, tenkočutnostjo ter bogatimi izkušnjami sodeluje pri razvoju slovenske umetniške radiofonije. Na področju radiofonije sodi med nepogrešljive ustvarjalke in zrele umetniške osebnosti.
Nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Marko Slodnjak« za dveletno obdobje prejme:
IVANA DJILAS
za umetniške dosežke na področju gledališke režije v zadnjih dveh letih
Eruptivna življenjska sila režiserke Ivane Djilas, ki se loteva tabuiziranih tem, vprašanj povezanih z drugačnostjo, v svojih žanrsko raznolikih predstavah združuje intimnost, magičnost in družbeno aktualnost. Dramske predloge neustrašno prepleta z živo glasbo, videom, gibom, lutkami in kabaretom, pa vendar vedno ohranja intimno identifikacijsko točko, ki stremi k preseganju stereotipov. V zadnjih dveh letih se je Ivana Djilas režijsko podpisala pod kar deset uprizoritev, njene predstave pa odlikuje ansambelska igra in vedno znova drugačen metagledališki jezik, ki ga izumlja.
Igralsko nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dveletno obdobje prejme:
ANA FACCHINI
za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih
Igralka Ana Facchini, članica SNG Nova Gorica, je v svoji bogati karieri in tudi z vlogami v zadnjih dveh letih pokazala izjemen in subtilen čut za oblikovanje žanrsko raznolikih in poglobljenih odrskih figur, ustvarila je prepričljive in pretanjeno zasnovane kreacije, pa naj gre za poetične pevsko in igralsko zahtevne like, realistične, pravljične ali nerealistične; komične in dramske. V zadnjih dveh letih je z vlogami v uprizoritvi Evropa, mati mila v režiji Tatjane Peršuh, v uprizoritvi Božična pesem Charlesa Dickensa in Neila Bartletta v režiji Ivane Djilas, Jakobine von Münchhausen v uprizoritvi Baron Münchhausen Grigorija Gorina v režiji Yulie Roschina in Madame Pace v uprizoritvi Šest oseb išče avtorja Luigija Pirandella v režiji Paola Magellija obogatila svojo galerijo dramskih kreacij, vse pa je oblikovala z izjemno pretanjenim čutom za vsestransko odrsko prezenco in izrednim občutkom za povezovanje s celotnim ansamblom v uglašen gledališki organizem.
Zlasti z magistralno vlogo v uprizoritvi Evropa, mati mila, v kateri poosebljala srdito in obenem ranjeno Evropo, je dokazala, da sodi med najboljše slovenske gledališke ustvarjalke srednje generacije, z nespornim talentom, širokim igralskim registrom in izjemno poglobljenim pristopom k oblikovanju figur različnih žanrov in uprizoritvenih poetik.
Igralsko nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dveletno obdobje prejme:
NINA VALIČ
za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih
Igralka Nina Valič, članica SNG Drama Ljubljana, s svojim talentom, osebnostjo in odnosom do dela obogati delo na vsaki predstavi. Njena igra je usmerjena v predstavo kot celoto, nikoli namenjena osebni afirmaciji. Večplastnost njene odrske osebnosti deluje na vsa čutila gledalca in omogoča hipno identifikacijo z likom, ki ga igra. V zrelem obdobju svojega igralskega ustvarjanja Nina Valič preseneča z izjemno zanimivimi obrazi svojih likov, ki jih oblikuje z doslednim vključevanjem v raznolike uprizoritvene koncepte, z natančno in do zadnjih podrobnosti izdelano igro in tudi s svojo osebno zrelostjo. To velja tako za njeno Lindo v uprizoritvi Tatovi Dee Loher v režiji Ivane Djilas kot za vloge v uprizoritvi Požigi Wajdija Mouawada v režiji Nine Rajić Kranjac, v katerih se izkaže kot izjemno močna interpretka z nepogrešljivo odrsko prezenco, ki spretno manevrira po poetični pokrajini besedila, pri čemer ostaja zvesta iskanju strnjene in jasne misli.