Psihiater dr. Vladimir Milošević (ECP) je izkušen ter mednarodno uveljavljen psihodramski psihoterapevt, edukator in supervizor, ki je na Kruščah že v preteklosti vodil odlično sprejete delavnice psihodrame. Dr. Milošević je eden ustanovnih članov Inštituta za psihodramo v Beogradu, več let pa je vodil tudi mednarodno psihodramsko edukacijo v Zagrebu. Kot psihodramski edukator redno in uspešno sodeluje tudi v širšem mednarodnem prostoru, bogate izkušenje pa ima tudi s sodelovanjem v ustvarjalnih procesih.
Režiser Tomi Janežič (ECP) je univerzitetni profesor in psihodramski psihoterapevt, mednarodno uveljavljen strokovnjak na področju igre, ki se že več let ukvarja z aplikacijo psihodramskih tehnik v ustvarjalnih in umetniško-pedagoških procesih. Predaval in umetniško gostoval je v dvajsetih državah po Evropi, v Rusiji in ZDA ter za svoje gledališko delo prejel več kot trideset mednarodnih nagrad in priznanj.
Delavnica bo potekala v petek, 2. junija od 15:00 do 20:00 ter soboto, 3.junija 2017 od 10:00 do 15:00 v studiu na Kruščah.
Informacije in prijave: tomi.janezic@guest.arnes.si
Psihodrama je po vsem svetu znana in v stroki uveljavljena akcijska skupinska psihoterapevtska metoda, ki jo je razvil Jacob Levy Moreno. Osnovna lastnost psihodrame je odrsko odigravanje notranjega sveta in življenjskih situacij posameznika. Član skupine, ki to želi, lahko razišče lastno doživljanje sedanjosti in preteklosti ter vizijo prihodnosti, situacije, ki so se zgodile (ali bi se lahko, pa se niso), izgovorjene in neizgovorjene misli in čustva, želje, fantazije, sanje. Lahko se sreča z ljudmi iz preteklosti, razreši in dokonča odnose, ki jih ni zmogel ali smel dokončati, odkriva lastne omejitve in potenciale, se srečuje s svojimi čustvi in se uči, kako svobodno izražati sebe. V psihodrami nedostopni viri duševnosti in medosebnih odnosov postanejo dostopnejši zavedanju ter možnosti spremembe. Skozi psihodramo se osvetlijo nejasni vzorci vedenja, razjasnjuje se narava odnosov, razkrivajo se resnične potrebe, kar vodi do boljšega razumevanja sebe in drugih. Psihodrama udeležencem nudi podporo in varno okolje, v katerem trenirajo nove, učinkovitejše vloge in vedenje, pospešuje osebnostno rast, integracijo kognitivnega, emocionalnega in vedenjskega nivoja osebnosti, povečuje zavest, empatijo in socialne interakcije ter skupinsko kohezijo in produktivnost, primerna je za vzpostavljanje boljših komunikacijskih sposobnosti, zmanjšanje stresa, delo s travmami in drugimi duševnimi težavami. Psihodrama vzpodbuja ustvarjalno mišljenje, da bi posameznik prevzel iniciativo in našel ustrezen in dovolj dober odgovor na novo, nepoznano situacijo kot tudi nov, boljši odgovor na situacijo, ki se ponavlja. Moreno je bil v svojem delovanju povezan tako s področjem psihologije (študiral je medicino in teologijo na Dunaju in bil Freudov sodobnik, navdahnjen z idejami Martina Bubra, filozofa dialoga) kot s področjem gledališča (ustanovil je gledališče spontanosti – Stegreif theater). Na njegovi nagrobni plošči piše: »J.L. Moreno, človek, ki je v psihiatrijo prinesel smeh.«
V psihodrami je dobrodošel vsak odrasel posameznik ne glede na leta ali poklic, ki se skozi igro želi srečevati s sabo in drugimi. Za psihodramo niso potrebne posebne igralske sposobnosti.
Studio za raziskavo umetnosti igre je zavod za kulturno dejavnost, ki se ukvarja z umetniško, pedagoško, raziskovalno in rezidenčno dejavnostjo na področju igre. Studio je od leta 1996 realiziral vrsto mednarodnih projektov (gledališke koprodukcije, raziskovalni in izobraževalni programi, umetniške izmenjave in rezidence) ter v Sloveniji gostil vrhunske pedagoge s področja igre in umetnike z vsega sveta. Studio izvaja vse svoje dejavnosti v okviru delovnega centra na Kruščah, zaselku v bližini Cerknice. Krušče so v desetih letih od začetka obnove gostile mednarodno uveljavljene umetnike in strokovnjake iz več kot dvajsetih držav s področja uprizoritvenih umetnosti, filma, glasbe, likovne umetnosti in književnosti, posebno mesto pa zavzema tudi raziskovalno-izobraževalna dejavnost na področju psihodrame. Krušče sledijo svojstvenemu načinu organizacije, finansiranja, distribucije ter izmenjave ustvarjalnosti in umetnosti v sodobnem času, zaradi česar postajajo pomemben in prepoznan prostor umetniške raziskave in refleksije tako v Sloveniji kot v širšem mednarodnem prostoru.