S podelitvijo nagrad in še zadnjo predstavo 5fantkov.sk avtorice Simone Semenič in v izvedbi Studia 12, Gledališča TUŠ iz Bratislave na Slovaškem se je včeraj zvečer zaključil 44. teden slovenske drame. Grumov nagrajenec je postal vsestranski ustvarjalec, dramatik Vinko Möderndorfer, ki je največje priznanje za dramatika prejel za dramsko besedilo Evropa.

Prešernovo gledališče Kranj je tudi letos v sklopu Tedna slovenske drame razpisalo natečaj za nagrado Slavka Gruma. Nanj je prispelo 26 besedil, v konkurenci za nagrado pa so ostala tudi tri besedila, ki so bila za nagrado nominirana na lanskem. Petčlanska strokovna žirija v sestavi kritik in teatrolog Matej Bogataj – predsednik, dramaturginja in prevajalka Darja Dominkuš, igralka Vesna Jevnikar, režiser in literat Marko Sosič in režiserka Renata Vidič je za Grumovo nagrado 2014 nominirala štiri dramska besedila treh avtorjev, in sicer Pavla nad prepadom Andreja E. Skubica, dramsko besedilo z naslovom tisočdevetstoenainosemdeset Simone Semenič in dve besedili Vinka Möderndorferja – Mali nočni kvartet in Evropa. Grumovo nagrado za dramsko besedilo Evropa so z večino glasov podelili Vinku Möderndorferju.

Strokovna žirija je v utemeljitvi zapisala, da je dramski tekst Evropa, izpisan v žanru groteske, črne komedije oziroma hudo blasfemične farse ali poetične burleske, kakor ga označuje sam avtor, pronicljivo, duhovito in dramaturško dovršeno tematizira vrsto družbenih vprašanj, med katerimi zagotovo izstopa eksistencialno brezizhodna usoda mlade generacije, predvsem tiste, ki se lahko pohvali z izobrazbo. Avtor s trpko ironijo duhovito tematizira med drugim tudi vprašanja o stanju družbenega duha, ki se zrcalijo v cinizmu, netoleranci, uničevanju in drugih novodobnih  “vrednotah”,  kar  njegovo igro umešča v človeški kozmos izgub vsega etičnega, zaradi česar naj bi bil človek dostojanstveno in plemenito bitje. Besedilo je v slovenski družbeni kontekst izrazito vpeto tudi zato, ker se v njem avtor duhovito in inteligentno poigra s slovensko dramsko tradicijo (Cankar, Strniša), kar  v dojemanju besedila odpira dodatno možnost refleksije o času, tradiciji in sodobnosti, v uprizoritvenem smislu pa ponuja različne uprizoritvene odčitave. Sicer pa, s tematiziranjem omenjene problematike mlade generacije in njenega vračanja k staršem - kot še edinemu možnemu prostoru preživetja - avtor vendarle odpira vprašanja, ki presegajo slovenske okvire. Dialogi Evrope so dovršeni, dejanje nepredvidljivo in intrigantno. Karakterji so izdelani, mnogi med njimi so tudi jasno prepoznavni liki – arhetipi - iz zakladnice naše kolektivne in literarno- dramske zavesti, a seveda povsem na novo in učinkovito koncipirani. V skladu z ljudožerskim časom pač.

Grumov nagrajenec Vinko Möderndorfer je o nagradi dejal. »Grumova nagrada je največje priznanje za pisanje dramatike. Brez dvoma mi pomeni veliko. Na ta anonimni natečaj pošiljam svoja dramska dela že od vsega začetka. Moje igre so bile mnogokrat nominirane za nagrado. Prepričan sem, da je bilo veliko dobre slovenske dramatike napisane tudi zaradi Tedna slovenske drame in Grumove nagrade. Jasno je, da ne ustvarjamo zaradi nagrad. Avtorji si ne želimo samo napisati dobro igro in zmagati, želimo si predvsem, da bi se lahko dotaknili gledališča, ki ga vsi po vrsti neskončno ljubimo. Zato je Grumova nagrada nekaj posebnega, je ulovljeni čar, ki ga s sabo nosi gledališče.«

Prešernovo gledališče Kranj od leta 2012 podeljuje tudi nagrado za mladega dramatika, za katero lahko konkurirajo nova slovenska dramska besedila avtorjev, starih do trideset let. Za omenjeno nagrado je letos na natečaj prispelo sedem besedil. Žirija v sestavi kritik in teatrolog Matej Bogataj – predsednik, dramaturginja in prevajalka Darja Dominkuš, igralka Vesna Jevnikar, režiser in literat Marko Sosič in režiserka Renata Vidič je soglasno sklenila, da nagrado za mladega dramatika prejme Tjaša Mislej za dramsko besedilo Panj.

Panj je, kot je v utemeljitvi zapisala žirija, ena v nizu sorodnih koncentracijskih ustanov v fazi preoblikovanja; če so do sedaj varovance samo družbeno izolirali in izpostavljali vsakokratnim varčevalnim ukrepom, je zdaj napočil čas novo stopnjo racionalizacije, za njihovo množično odpuščanje. V smrt. Čeprav kot po prepoznavnem vzorcu antiutopije in postavljeno v bližnjo prihodnost, je igra spisana komedijsko in humorno. Neprofesionalnost zaposlenih, obisk sekretarja z navodili iz Evrope in kulturni program varovancev, to nudi obilo priložnosti za smeh in posmeh, razlika med znotraj in zunaj je tudi v tej ustanovi skoraj minimalna. Aktualna igra o tendencah sedanjosti, za katero upamo, da bo zabavna in ne morda preroška tudi v bližnji prihodnosti.

Avtorica Tjaša Mislej pa je o nagradi povedala:«Prijetno sem presenečena, da sem dobila to nagrado, ki je prva pomembnejša nagrada zame in hkrati lepa spodbuda in potrditev, da je moje delo kakovostno.«

Na Tednu slovenske drame so podelili tudi Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo po oceni strokovne žirije. V tekmovalni program je bilo uvrščenih osem predstav: Sokol avtorjev Iztoka Kovača in Janeza Janše (En-Knap in Maska Ljubljana), Boris, Milena, Radko avtorja Dušana Jovanovića (SNG Drama Ljubljana), Dobrodošli v duhovnem živalskem kraljestvu Slavoja Žižka (Anton Podbevšek teater), avtorski projekt Robinson (Lutkovno gledališče Ljubljana), predstava Svatba Rudija Šelige (SNG Drama Ljubljana), avtorski projekt 25.671 (Prešernovo gledališče Kranj), Pavla nad prepadom Andreja E. Skubica (Slovensko mladinsko gledališče) in Divjad Nejca Gazvode (Mini teater Ljubljana in Mestno gledališče Ptuj), vendar omenjena predstava zaradi bolezni v ansamblu na Tednu slovenske drame ni bila uprizorjena.

Strokovna žirija v sestavi dramaturginja  in direktorica Festivala Borštnikovo srečanje Alja Predan - predsednica, publicist, dramatik, predavatelj, umetniški vodja gledališča Sterija in selektor festivala Vršačka jesen dr. Milivoje Mlađenović in kritik Matic Kocijančič so z večino glasov odločili, da Šeligovo nagrado prejme avtorski projekt 25.671 režiserja Oliverja Frljića in v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj. 

V utemeljitvi so zapisali, da je tekmovalni program 44. tedna slovenske drame ponudil vpogled v izjemno širok spekter domače gledališke produkcije, tako v zvrstnem kot v idejnem in estetsko-uprizoritvenem smislu. Člani žirije za Šeligovo nagrado pozdravljamo paleto selekcije, hkrati pa priznavamo, da nam je ta pri izbiri zmagovalne uprizoritve predstavljala velik izziv.

Letošnjo Šeligovo nagrado po večinski odločitvi žirije prejme avtorski projekt 25.761 v izvedbi gledališča Kranj in režiji Oliverja Frljića. Gre za drzno, angažirano delo, ki spretno operira s sodobnimi gledališkimi orodji interaktivnosti, dokumentarnosti in fluidnosti igralske identitete. Brezkompromisno nas sooča s konkretno problematiko izbrisanih, obenem pa nas vseskozi opominja, da gre v jedru za problem, ki presega eno samo pojavno obliko.

Predstava občinstvo nagovarja brez olepšav. Z možnostjo uničenja osebnih dokumentov je vsak gledalec poklican k solidarnosti z izbrisanimi, hkrati pa je povabljen tudi k takojšnji denarni donaciji za njihove odškodnine. Frljić tako ob ostrem opozarjanju na družbeno nepravičnost ne zanemari klasične katarzične dimenzije gledališke umetnosti. Ne nazadnje pa naša nagrada enako kot režiserju pripada tudi celotni ekipi Prešernovega gledališča Kranj, ki s projektom 25.761 znova potrjuje to, kar konsistentno dokazuje že vrsto sezon – da ima pogum za spopad s tistimi perečimi temami, ki se jim večina domačih odrskih ustvarjalcev rajši izogne. Pogum, ki ga trenutno uvršča med najaktualnejše slovenske gledališke hiše.

Šeligova nagrada je še ena v nizu pomembnih strokovnih nagrad, ki jih je gledališče prejelo v zadnjih letih, direktorica Mirjam Drnovšček pa je dejala: »Nagrade sem izjemno vesela, saj je to že druga potrditev s strani gledališke stroke, da predstava ni samo družbeno angažirana, ampak tudi narejena na izjemno visokem gledališkem nivoju. Je priznanje za kvaliteto našega dela in usmeritev našega gledališča.« Avtorski projekt 25.671 govori o usodah ljudi, ki so bili leta 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva republike Slovenije, slovenska vlada pa vse do danes še ni poskrbela za moralno in materialno popravo krivic. V Prešernovem gledališču želijo s to predstavo opozarjati slovensko javnost in slovensko vlado, da po več kot dveh desetletjih krivica tem ljudem še ni popravljena. Avtorski projekt 25.671 je pri občinstvu in javnosti v Sloveniji in tujini naletel na izjemen odziv, na lanskem Borštnikovem srečanju so zanj prejeli dve nagradi – nagrado za najboljšo uprrizoritev pretekle sezone in dramaturginja Marinka Poštrak za umetniško vodenje, na festivalu v Kragujevu pa nagrado za najboljši scenski pristop. Prešernovo gledališče Kranj se je s predstavo 25.671 uvrstilo na letošnji 59. festival Sterijevo pozorje in na 22. mednarodni festival Kontakt v Torunu na Poljskem.

Na včerajšnji zaključni slovesnosti Tedna slovenske drame v režiji Andreja Jusa so podelili tudi nagrado za najboljšo predstavo po oceni občinstva. Gledalci so največ točk namenili avtorskemu projektu Robinson v režiji Jake Andreja Vojevca in izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Enajstdnevni gledališki festival je bil tudi letos zelo uspešen, vsak dan so si obiskovalci lahko ogledali vsaj dva dogodke, predstavili so letošnje nominirance, pa dramska besedila nagrajena na festivalih v Sloveniji in tujini, zelo dobro obiskane so bile tudi delavnice dramskega pisanja, ki jih je vodil odličen dramatik in pedagog Goran Stefanovski. Na letošnjem Tednu slovenske drame se je zvrstilo 16 predstav, več  deset dogodkov in več kot 3 tisoč obiskovalcev.

Za prihodnji teden slovenske drame Drnovšček načrtuje spremembo pravilnika, da se bodo za Šeligovo nagrado lahko potegovale tudi predstave tujih gledališč, ki temeljijo na slovenskih tekstih. Eden izmed namenov festivala je namreč promovirati slovensko dramatiko tudi v tujini.