58. Festival Borštnikovo srečanje se je odvijal med 5. in 18. junijem 2023. Strokovna žirija v sestavi Matej Bogataj, Senka Bulić, Peter Petkovšek, Ajda Rooss in Johannes Nölting si je na festivalu ogledala 12 predstav po izboru selektorice Vilme Štritof. Borštnikov prstan za življenjsko delo je prejela dolgoletna članica ansambla Drame SNG Maribor Nataša Matjašec Rošker. Veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo predstavo je prejela Zaprta študija. »New Constructive Ethics« v režiji Nine Rajić Kranjac v produkciji Prešernovega gledališča Kranj. Nagrada za režijo je šla v roke Mojci Madon za predstavo 52 hertzov (SNG Nova Gorica). Nagrado za scenografijo je prejel Branko Hojnik za predstavo Frančišek v režiji Jerneja Lorencija in produkciji Mestnega Gledališča Ptuj. Katarina Morano je prejela nagrado za izvirno dramsko besedilo predstave Usedline v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega. Borštnikovo nagrado za mlado igralko je prejela Ivana Percan Kodarin, ki je na Borštnikovem srečanju nastopila v dveh uprizoritvah: v 52 hertzih režiserke Mojce Madon v produkciji SNG Nova Gorica je upodobila Deklico, v Ženah v testu v režiji Žive Bizovičar in produkciji SNG Drama Ljubljana pa Tapoletno. Borštnikove nagrade za igro so si razdelili igralca in igralki. Janez Škof je žirijo prepričal v vlogi ikonične figure krščanskega srednjega veka, Frančiška, v istoimenski uprizoritvi, ki je nastala v režiji Jerneja Lorencija in produkciji Mestnega Gledališča Ptuj, ter v vlogi Robina v uprizoritvi Otroci v režiji Nine Šorak in produkciji SNG Drama Ljubljana. Tamara Avguštin si je nagrado prislužila za vlogo biologinje Rachel Donelan v zmagovalni predstavi Zaprta študija. »New Constructive Ethics« in za vlogo Brata Leona v že omenjenem Frančišku. Mirjam Korbar je prejela nagrado za igro za vlogo Mame v predstavi Usedline v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega. Branko Šturbej pa je prejel nagrado za igro v vlogi Georgea v uprizoritvi Kdo se boji Virginie Woolf v režiji Ivice Buljana v produkciji Mini teatra in Mestnega gledališča Ptuj. Borštnikovo nagrado za oblikovanje svetlobe in videa je prejel kolektiv Son:DA in Toni Soprano Meneglejte v že omenjeni Kdo se boji Virginie Woolf. Nagrado za celostni pristop k obdelavi gradiva je žirija prisodila predstavi Žene v testu v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, ki je postala tudi najboljša uprizoritev v letu 2022 po mnenju Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Posebno nagrado je žirija podelila kolektivu uprizoritve En K te gleda v produkciji Kulturnega zavoda Godot in Zavoda Vitkar. Prejemnice in prejemniki nagrad NEPOGREŠLJIVI za sezono 2022/2023 so Jadranka Pavlović, garderoberka v Lutkovnem gledališču Ljubljana, Ciril Roblek, inspicient v Prešernovem gledališču Kranj, in Arjana Rogelja, šepetalka v SNG Nova Gorica.
53. Teden slovenske drame je potekal med 27. marcem in 7. aprilom 2023. Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa je prejel avtorski projekt po motivih slovenskih ljudskih pesmi Žene v testu v režiji Žive Bizovičar (SNG Drama Ljubljana). Občinstvo je za najboljšo predstavo festivala izbralo Usedline avtorice Katarine Morano v režiji Žige Divjaka (Mestno gledališče ljubljansko), predstava pa je prejela tudi posebno nagrado po presoji žirije za učinkovit uprizoritveni postopek. Najboljša igralka po presoji žirije je postala Zvezdana Mlakar za vlogo Tazimske v že omenjeni predstavi Žene v testu, najboljši igralec pa Gregor Zorc za vlogo v uprizoritvi Pravljice našega otroštva v režiji Jerneja Lorencija (Prešernovo gledališče Kranj in SNG Nova Gorica). Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji je prejela dramaturginja Mojca Kreft. Nagrada Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo je pripadla Anji Novak Anjuti za Tekst telesa, nagrada za mladega dramatika pa je šla v roke Manci Lipoglavšek za besedilo Zamrzovanje.
Med 27. februarjem in 12. marcem 2023 so v Celju potekali jubilejni 31. Dnevi komedije. Žlahtna komedijantka je postala Vesna Pernarčič za vlogo Antonie, brezposelne v komediji Vse zastonj! Vse zastonj! v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj, žlahtni komedijant pa Jurij Zrnec za vloge Brivca, Hilda in Hynkla v komediji Veliki diktator v izvedbi SNG Drama Ljubljana. Za žlahtno režiserko je bila izbrana Ajda Valcl za režijo že omenjene komedije Vse zastonj! Vse zastonj!, ki je postala tudi žlahtna komedija po izboru strokovne žirije. Občinstvo je za najboljšo komedijo izbralo predstavo Veliki diktator v režiji Diega de Bree.
Združenje dramskih umetnikov Slovenije je nagrado »Marija Vera« za življenjsko delo podelilo igralki Miladi Kalezić, nagrado »Polde Bibič« za življenjsko delo pa režiserju Dušanu Mlakarju. Igralsko nagrado »Duša Počkaj« za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih sta prejeli Tamara Avguštin za vlogo v uprizoritvi Frančišek ter za vlogi Lulu in Rachel Donelan v uprizoritvah Shopping and Fucking ter Zaprta študija. »New Constructive Ethics« in Jana Zupančič za vloge Barbare Fordham v uprizoritvi Avgust v okrožju Osage, Mile v Usedlinah, Hélène v Slamniku in Véronique Houillé v Bogu masakra. Nagrado »Marko Slodnjak« je prejela Jera Ivanc za besedila #punceinpolpunce, Ptičja ΦAPMA, Mala čarovnica, Zrelostni izpit in Čarovnik iz Oza.
Severjevi nagradi za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih sta šli v roke Ivi Krajnc Bagola in Juriju Zrnecu. Nagrado za igralsko stvaritev študentov dramske igre sta si razdelila Mina Švajger in Matevž Sluga. Nagrado za najboljšo stvaritev v ljubiteljskem gledališču pa je prejela Nives Mikulin.
Nagrado tantadruj za življenjsko delo je prejel Adrijan Rustja, najboljša predstava je postala Mario in čarodej v režiji Ivane Djilas in produkciji SSG Trst, za igralske stvaritve je bil nagrajen Jure Kopušar – za vloge Azazella v uprizoritvi Mojster in Margareta po romanu Mihaila Bulgakova v dramatizaciji in režiji None Ciobanu, Haimona v uprizoritvi Antigone Dominika Smoleta v režiji Luke Marcena ter za več vlog v uprizoritvi Nenadoma, reka avtorja Dimitrija Kokanova v režiji Kokana Mladenovića. Jaka Varmuž pa je prejel tantadruja za (ne)vidne dosežke, in sicer za oblikovanje svetlobe v uprizoritvi Mali princ avtorja Antoina de Saint-Exuperyja (Gledališče Koper, Hiša 2.6).
Društvo baletnih umetnikov Slovenije je podelilo najvišja strokovna priznanja s področja baletne umetnosti v Sloveniji. Nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo je prejela baletna umetnica Nena Vrhovec, nagrade za posebne dosežke zadnjih treh let pa Filip Jurič, Antoneta Turk in Tomaž Golub.
Na bienalu sodobne plesne umetnosti Gibanica so podelili nagrade Ksenije Hribar 2023 za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa. Poleg nagrade za življenjsko delo Iztoku Kovaču je Društvo za sodobni ples Slovenije podelilo še deset nagrad Ksenije Hribar: nagrado strokovne žirije za najboljšo predstavo sta letos prvič prejeli dve uprizoritvi – U.F.O. : Poklon Katalini Ladik in Vstajenje 2.0. Občinstvo je za najboljšo predstavo izglasovalo Venera: med ujetostjo in letenjem. Plesna predstava Sad Sam Matthäus je prejela nagrado za celostno vizualno podobo (scenografija, kostumografija in oblikovanje svetlobe).
Dnevnikova nagrada za izstopajočo umetniško stvaritev na odru Mestnega gledališča ljubljanskega v pretekli sezoni je šla v roke Juditi Zidar, in sicer za vlogo Violet Weston v družinski drami Avgust v okrožju Osage. Večerovo nagrado za igralske dosežke je prejela Maša Grošelj, in sicer za vlogi v uprizoritvah Klinc Mika Bartletta in Dolg Alexandre Wood. Nagrado julija, ki jo Prešernovo gledališče Kranj vsako leto podeli članu igralskega ansambla, ki je v minuli sezoni najbolj prepričal gledalce in žirijo, je prejel Borut Veselko. Prislužil si jo je za vlogo očeta v predstavi Meja sneženja Marka Sosiča ter očeta Pierra v predstavi Mama Floriana Zellerja. Med dobitniki Župančičevih nagrad, najvišjih priznanj Mestne občine Ljubljana za vrhunske stvaritve na področju umetnosti, ki trajno bogatijo kulturno zakladnico Ljubljane in s svojo izjemnostjo odmevajo tudi v širšem mednarodnem prostoru, je bila igralka Ajda Smrekar. Glasbenik in skladatelj Drago Ivanuša je prejel nagrado Prešernovega sklada. Strokovno nagrado Sama Smerkolja za operne pevce za leto 2022 je prejel baritonist, upokojeni solist SNG Maribor Emil Baronik. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je nagrado za življenjsko delo podelil ilustratorki, scenografki in kostumografki Alenki Eki Vogelnik.
Za Slovenko leta 2022 je revija Jana razglasila Mileno Zupančič. Bralci revije so nagrajenko letos izbirali med enajstimi kandidatkami. Gledališka in filmska igralka je prejela tudi Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Boris Cavazza je prejel nagrado Ita Rina za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev. Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre izročilo Olgi Kacjan.
Nagrade ZIZ, ki jih podeljujejo najzaslužnejšim na mariborski alternativni gledališki sceni, so šle predstavam Slaba družba Vita Weisa (za najbolj egotripovsko predstavo), Slava Klavora – Spomenik (za predstavo in za serijsko padanje; režiser Viktor Meglič je prejel tudi nagrado za režijo), Potica brez rozin (za slovensko nelagodje, stanovska nagrada »scene sceni«), Coven – kongres čarovnic (za predstavo), Nekateri so za fejk (za prste obliznit), Spols/zke zadeve (za najbolj provokativno predstavo). Nagrado za pomemben prispevek k razvoju alternativne gledališke scene v Mariboru, prstan ZIZ, so namenili Uradu za kulturo in mladino Mestne občine Maribor.
21. zlatolaske, študentske nagrade za gledališko ustvarjanje, so na prvi stopnji prejeli predstava Steklena menažerija Jerneja Potočana, Bor Ravbar za režijo predstave Bambina, Suzana Krevh za glavno žensko vlogo, Ajda Kostevc za stransko žensko vlogo, Matevž Sluga za glavno in Jakob Šfiligoj za stransko moško vlogo, Dan Pikalo za scenografijo, Nika Dolgan in Zala Žagar za kostumografijo, Luna Pentek za dramaturgijo in Domen Lušin za posebne dosežke. Na drugi stopnji so bili nagrajeni Lena Akif (za avtorski performativni presežek), Jaka Smerkolj Simoneti (za režijo), Gal Oblak (za gibalno izvedbo), kolektiv performansa Slovenski pasijon (za angažirano participacijo in dokumentacijo performansa) in Uršula Vratuša Globočnik (za izvedbo uprizoritvenega koncepta in premišljen angažma gledalcev).
Zmagovalka 35. Čufarjevih dni je postala predstava Da ne boš sama v izvedbi gledališke skupine kočevskega kulturno-umetniškega društva Jazbec in partnerji. Predstava je prejela tako nagrado žirije kot občinstva, odnesla pa je tudi večino igralskih nagrad. Bojan Vister je dobitnik Čufarjeve plakete za vlogo Dr. Antona Grozda v predstavi Za narodov blagor v režiji Gojmirja Lešnjaka Gojca in produkciji Šentjakobskega gledališča. Za istoimensko uprizoritev je na regijskem Linhartovem srečanju 2023 dobitnica priznanja za vlogo Julijane Ščuka postala Urška Koželj.
Na festivalu mladinske kulture Vizije je najboljša predstava v celoti postala Ne bo Gimnazije Poljane, najboljši igralki pa Brina Rakun (Gimnazija Poljane) in Petja Golec Horvat (Prva gimnazija Maribor).
Strokovna žirija mednarodnega gledališkega projekta Sence pandemije: skriti glasovi je med prispelimi dramski besedili izbrala dela Kristine Kegljen, Katje Gorečan in Tijane Grumić.
Dramaturginja Tatjana Ažman je prejela nagrado za dramsko besedilo Muza v steklenici na festivalu Analogio, ki je namenjen predstavitvi sodobnih grških in tujih dramskih besedil.
Na javnem razpisu za besedila, namenjena uprizoritvi v gledališču za otroke in mlade, ki sta ga organizirala regionalna platforma Od malih nog(u) in Mestno gledališče Žar ptica iz Zagreba, je zmagalo besedilo je Kraj, kamor odidejo izgubljene reči avtorice Ane Ivanović iz Srbije, v ožji izbor pa so se uvrstili tudi teksti slovenskih avtorjev: Jaka Andreja Vojevca (Kraljestvo sinjega kita), Kim Komljanec (Pandorina škrinjica) in Jake Smerkolja Simonetija (Seznami za življenje).
Na natečaju Radijskega odra za izvirno radijsko komedijo je prvo mesto osvojil Vinko Möderndorfer z besedilom Gremo na Aljasko, drugo nagrado sta osvojila Fabrizio Polojaz in Meta Pavletič za besedilo Jaz sem Ivo, ti Simona, tretjo pa sta si razdelila Monika Bukovec (Poročna zmešnjava in Sosedi) in Tomaž Sussi (Dnevnik slabe karme). Komisija je v objavo oz. izvedbo priporočila še naslednja dela: Veliki masterchef Jake Andreja Vojevca, Smejalni plin Primoža Vresnika in Don Juan zadnjič Vinka Möderndorferja.
Med nominirance za Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko se je uvrstil Jure Gantar s knjigo Eseji o komediji.
Mesto žensk je Kolektivu Feminalz in tehnoburleski Tatovi podob podelilo nagrado ženske o ženskah.
Knjiga Gledališče Möderndorfer, ki jo je oblikoval Edi Berk, izdal in založil Forum Ljubljana ter sozaložil Slovenski gledališki inštitut, je na mednarodnem tekmovanju grafičnega oblikovanja »Indigo Design Award« za leto 2023 prejela nagrado Silver Winner v kategoriji »Book«.
Nagrado kresnik za najboljši roman leta 2022 je posthumno prejel teatrolog, dramaturg, pisatelj, kritik, urednik in prevajalec Lado Kralj za delo Ne bom se več drsal na bajerju (Beletrina). Časopisna hiša Delo je podelila tudi nagrado mlado pero za literata in kritika – prislužila si jo je dramatičarka, scenaristka in producentka Eva Kučera Šmon.
Katja Fajdiga je na 29. Novačanovih gledaliških srečanjih 2022 postala prejemnica naziva "igralka večera" za vlogo Dive MM v predstavi Na valovih v režiji Aleša Valiča.
Slovenski gledališki ustvarjalci in ustvarjalke so bili uspešni tudi v tujini. Avtorska ekipa predstave Čriček in temačni občutek Toona Tellegena v režiji Ivane Djilas in izvedbi SNG Nova Gorica je septembra 2022 prejela veliko nagrado Bienala scenskega oblikovanja 2022 (Beograd, Srbija). Gledališče Celje je s predstavo Večni otrok na gledališkem festivalu United Solo v New Yorku osvojilo prvo nagrado med mednarodnimi predstavami. Na Marulićevih dneh v Splitu je Marjan Nečak prejel nagrado za režijo predstave Kabaret Kaspar (SNG Drama Ljubljana). Predstava Tih vdih Mestnega gledališča ljubljanskega je prejela nagrado za najboljšo predstavo na mednarodnem festivalu igralcev Zaplet 14, ki je potekal v Mestnem gledališču Jazavac v Banjaluki. Na 65. mednarodnem gledališkem festivalu Bitef v Beogradu je slavila predstava Solo v režiji in izvedbi Nine Rajić Kranjac, Nataše Keser, Benjamina Krnetića in Marka Mandića. Performans, ki je nastal v produkciji Nove pošte, Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana, je prejel veliko nagrado Mire Trailović za najboljšo predstavo. Predstava Striček Vanja A. P. Čehova, ki jo je slovenski režiser Tomi Janežič v sodelovanju s scenografom Brankom Hojnikom, kostumografko Marino Sremac ter asistentko režije in sodramaturginjo Nino Rajić Kranjac režiral v Malem državnem gledališču v Vilni, je bila razglašena za predstavo lanskega leta ter za vpliven dogodek v litovskem gledališču. Balet Romeo in Julija slovenske koreografinje Valentine Turcu je po mariborski originalni postavitvi iz leta 2013 zaživel na odru Romunske narodne opere v Cluju. Valentina Turcu je ob tej priložnosti prejela visoko častno nagrado za izvrstnost v umetnosti koreografije - naziv maestra koreografije. 52 hertzov, poetična družinska drama v režiji Mojce Madon in produkciji SNG Nova Gorica, je na 68. mednarodnem gledališkem festivalu Sterijino pozorje v Srbiji prejela šest nagrad. Med igralci sta bila nagrajena Matija Rupel in Ivana Percan Kodarin, za scenografijo Urša Vidic, avtorska ekipa in igralski ansambel sta odnesla tudi posebno nagrado za skladnost in celovitost umetniškega dosežka. Uprizoritev je prejela nagrado občinstva za najboljšo predstavo v celoti in nagrado Dejan Penčić Poljanski okrogle mize kritike za najboljšo igro v predstavi. Matija Ferlin in njegova predstava Sad Sam Matthäus sta prejela nagrado hrvaškega gledališča za najboljšo moško vlogo na področju plesa in nagrado hrvaškega gledališča za najboljšo predstavo v celoti na področju plesa. Šentjakobsko gledališče je za uprizoritev Čakanje Godota prejelo dve nagradi na 18. mednarodnem festivalu amaterskih gledališč Laktaši v BIH: Žiga Medvešek je dobitnik nagrade za igralsko ustvarjanje za vlogo Pozza, Jaša Jamnik pa za najboljšo režijo.
Uprizoritev Lutkovnega gledališča Ljubljana Moj dedek je bil češnjevo drevo je na 2. mednarodnem lutkovnem festivalu InPuT Fest v hrvaškem Karlovcu prejela štiri nagrade: za najboljšo režijo, umetniško oblikovanje svetlobe, najboljšo priredbo besedila in likovno podobo predstave. Matevž Müller in Fabrizio Montecchi sta bila za sodelovanje v omenjeni predstavi nagrajena tudi na mednarodnem festivalu Zlata iskra. V litovskem narodnem dramskem gledališču v Vilni je litovsko ministrstvo za kulturo podelilo umetniške nagrade zlati odrski križ. V kategoriji stvaritev za otroke in mlade je bila nagrajena koprodukcija Lutkovnega gledališča Klajpeda in Lutkovnega gledališča Ljubljana Tunel. Vesna Vončina je za vlogo v uprizoritvi Ferdo, veliki ptič v produkciji Lutkovnega gledališča Maribor na Mednarodnem festivalu lutkovne umetnosti v Mostarju prejela nagrado za najboljšo igralko. Uprizoritev Ostržek v režiji Mattea Spiazzija je na 14. Mednarodnem festivalu lutkovnega gledališča v Katovicah na Poljskem prejela štiri nagrade: Miha Bezeljak je prejel nagrado za najboljšo vlogo, Matteo Spiazzi za režijo, predstava pa nagrado otroške žirije in častno diplomo "za plemenitost odrskega ustvarjanja sveta". Predstava Reči reči (Jan Rozman in Julia Keren Turbahn, Emanat) je bila izbrana med 15 najboljših otroških/mladinskih predstav v Nemčiji na Festivalu AUGENBLICK MAL! 2023.
Režiserka in koroška Slovenka Mira Stadler je na Dunaju prejela stello za najboljšo predstavo za mladino (Mädchen wie die). Na mednarodni medijski festival Prix Europa sta bili uvrščeni dve radijski igri Arsovega Uredništva igranega programa. Samota (2. del) se je uvrstila med selekcijo dokumentarnih radijskih iger, Nemi lik pa se je znašel med radijskimi fikcijami.