Letošnja prejemnica nagrade mira Neda Rusjan Bric (1967) je avtorica dramskih predlog za svoje multimedijske projekte, igralka, režiserka in pisateljica, "ki s svojim poglobljenim in hkrati priljudnim (so)avtorskim delom iz zgodovine tihotapi pomembne (v splošni slovenski zavesti manj poznane ali pozabljene) primorske osebnosti in družbene pojave v slovensko dediščino in tako prek gledaliških in filmskih del postavlja žive opomnike in spomenike državnega pomena", piše v utemeljitvi nagrade. O nagrajenki je odločila žirija v sestavi Petra Koršič (predsednica), Stanislava Chrobakova Repar (lanska nagrajenka), Igor Divjak, Vesna Mikolič in Tatjana Pregl Kobe.
Neda Rusjan Bric je sprva zaključila študij dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani, nato pa se je redno zaposlila v Slovenskem mladinskem gledališču, katerega članica je še danes. Leta 2005 je zasnovala svoj prvi avtorski projekt Trieste-Alessandria Embarked (Štorja od Lešandrink), v katerem je tematizirala fenomen aleksandrink, kasneje pa je na AGRFT magistrirala iz režije s predstavo Eda - zgodba bratov Rusjan.
Kot avtorica dramskih besedil in gledališka režiserka letošnja nagrajenka deluje doma in v tujini. V svojih delih praviloma izhaja iz realnih, zgodovinskih dogodkov, ki jih prepleta s sodobnimi zgodbami, za kar kot izrazno sredstvo znotraj predstav uporablja tudi film. V svoje zgodbe vpleta dogodke in osebnosti iz različnih govornih področij, zato večkrat režira mednarodne gledališke koprodukcije v različnih jezikih. Najbolj jo navdihujejo teme iz domače Primorske regije, med drugim piše v brošuri nagrade.
Poleg že omenjenih projektov nagrajenke je žirija izpostavila še dela Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič), Fabiani - umetnost bivanja, Nora Gregor - skriti kontinent spomina ter Zrno soli ali Vse najboljše, Marina!
Nagrado mira so Nedi Rusjan Bric nocoj podelili v sklopu večera slovenskih samospevov, posvečenega Luizi Pesjakovi (1828-1898) v Štihovi dvorani Cankarjevega doma. Luiza Pesjakova je avtorica prvega slovenskega družinskega romana v dnevniški obliki Beatin dnevnik, ki je izšel leta 1887. Literarni kritiki tistega časa so Beatin dnevnik zavrnili, pisateljice pa niso vključili v literarni kanon ter jo s tem obsodili na pozabo. Na današnji prireditvi so se ji poklonili ob misli na preboj v prihodnosti, ko bi bile "letošnje nominiranke in nagrajenke nekoč morda vendarle zapisane v slovenski in svetovni književnosti z zlatimi črkami".
Za nagrado mira so bile letos nominirane še Sonja Koranter, Darinka Kozinc, Saša Pavček, Sanja Pregl, Simona Semenič, Barbara Simoniti, Marija Stanonik, Suzana Tratnik in Bronja Žakelj.
Nagrado mira od leta 2013 podeljuje ženski odbor Slovenskega centra Pen Mira za izjemne dosežke na področju literarne ustvarjalnosti in celostne osebnostne drže. Doslej so jo prejele Jolka Milič, Maja Haderlap, Ksenija Jus, Silvana Paletti, Svetlana Slapšak, Alenka Jensterle Doležal in Stanislava Chrobakova Repar.