Dobri človek iz Sečuana je po besedah Hieng Samobor v 30 letih eno manj uprizarjanih Brechtovih del, ki pa ga v zadnjem času uprizarjajo množično, saj igra govori o izumu kapitalizma. Izum poslovnosti, kot v predstavi reče glavni bog, je v jedru te zgodbe, ki je po drugi strani pravljična. Dobri človek iz Sečuana je najbolj melanholično in najmanj sarkastično Brechtovo besedilo, predstava v MGL pa po njenih besedah nežna in ljubeča do ljudi.

Kot je pojasnila dramaturginja predstave Eva Mahkovic, je besedilo v osnovi parabola oziroma prilika. Besedilo je zelo členjeno, ima deset prizorov, sedem mediger, vanj so vključeni songi, ima tudi predigro in epilog. S Popovskim sta se odločila ta žanr še bolj izpostaviti in iz Brechtovega materiala izpeljati ter dodati močan narativni okvir. Tako imamo v predstavi glas pripovedovalca, ki celo besedilo "zapakira" v pravljico. Poleg tega so dodali še nekaj drugih songov iz Brechtovega opusa.

V predstavi trije bogovi stopijo z neba, da bi poiskali dobrega človeka oziroma ugotovili, ali ta na zemlji sploh še obstaja. V Sečuanu jih sprejme prodajalec vode Vang, ki trka na vrata in poskuša najti nekoga, ki bi bogovom ponudil prenočišče. Vrata se druga za drugim zapirajo, v svojo sobico jih sprejme le mlada prostitutka Šen Te. Bogovi so zadovoljni, našli so dobrega človeka, in Šen Te podarijo denar, s katerim si kupi majhno trafiko.

Namesto, da bi se s trafiko preživljala, Šen vsak dan zastonj deli riž in pod streho sprejema lokalne reveže in zajedavce. Da bi preživela, je prisiljena v alter ego - preobleče se v moškega, v svojega bratranca Šuj Taja, ki pa je strog in gospodovalen. Sčasoma iz trafike na kapitalističen način ustvari obrat za predelovaje tobaka, v katerem nekdanji Šen Tejimi varovanci postanejo izkoriščani delavci, vsebino predstave povzemajo v MGL.

Brecht je Dobrega človeka iz Sečuana začel pisati v Berlinu leta 1938, dokončal ga je pet let pozneje, ko je bil med drugo svetovno vojno v izgnanstvu v ZDA. Brecht je pisal za dobo, v kateri je vsakršen altruizem v ostrem konfliktu s sistemom, ki narekuje preživetje, za dobo, v kateri ekonomski sistem vzpostavlja moralo družbe. Šen Te se trudi živeti po moralnih načelih svojih bogov, vendar njihova morala nima nobene zveze s funkcioniranjem v svetu, kakršnega pozna sama. Tako je Brechtov komad neizmerno aktualen tudi za današnji čas, so zapisali v gledališču.

V predstavi je vlogo Šen Te/Šuj Taja prevzela Tina Potočnik. Igrajo še Jure Henigman, Branko Jordan k.g., Boris Cavazza k.g., Jožica Avbelj, Lotos Vincenc Šparovec, Anja Drnovšek, Jana Zupančič, Judita Zidar in Gaber K. Trseglav.

Prevod je delo Urške Brodar, scenografijo podpisujeta Numen in Ivana Jonke, kostumografka je Jelena Proković, avtor izvirne glasbe Paul Dessau, makedonska zasedba Foltin pa je prispevala dodano glasbo.

Premiera bo v petek, 17. aprila, ob 20. uri na velikem odru MGL.