Dramski prvenec nemškega pisatelja, doktorja naravoslovne znanosti in revolucionarja Büchnerja (1813-1837) je star že skoraj 200 let, a je še vedno zelo aktualen. Francoske revolucije se je v njem po besedah direktorice in umetniške vodje MGL Barbare Hieng Samobor lotil z dokumentarno strastjo in doslednostjo, z metodo seciranja pa je ne le opisoval anatomske značilnosti svojih likov, ampak tudi odkrival njihove psihološke razsežnosti.
Kot je na novinarski konferenci pojasnila dramaturginja Eva Mahkovic, so pri uprizoritvi precej adaptiranega besedila sledili citatu iz Büchnerjevih posthumno objavljenih pisem, in sicer da je vsak upor posameznika nesmiselna norost. Avtor je namreč, kot je zapisal, izgubil voljo do tega, da bi se še naprej spuščal v otročje revolucije.
Spomnila je, da je dramsko besedilo napisal star 20 let, in sicer po svojih neuspelih revolucionarnih poskusih. Zaradi pisanja pamfletov o socialnih krivicah ga je razpisana tiralica iz Giessna pripeljala v Strasbourg. Tam je dokončal Dantonovo smrt, ki jo po navedbah dramaturginje lahko beremo tudi kot politično dramo, v kateri se glavni protagonisti nahajajo na različnih stopnjah političnega idealizma. To eskalira v figuri enega od voditeljev zgodnje revolucije Georgesa Dantona.
Drama namreč tematizira zadnje Dantonove dneve v letu 1794, ko se s političnimi somišljeniki iz vrst jakobincev vse bolj zoperstavlja ekstremističnemu Maximilienu Robespierru. Drama izpostavlja tako zunanji obračun med obema, kot notranji boj Dantona, ki ga vse bolj razjeda in napeljuje celo k samomoru. Ker vse bolj dvomi v Robespierrovo vladavino terorja in nasilja, je obsojen na giljotino.
Besedilo je v prevodu Bruna Hartmana na veliki oder MGL postavil makedonski režiser Aleksandar Popovski, ki je povedal, da se je s temo revolucije spoznal že kot otrok, skozi Che Guevaro in veliko stavko makedonskih železarjev. Nato je bil priča še številnim drugim revolucijam. Vsem je skupno, da branijo svoje videnje svobode, enakosti in bratstva ter so vedno prežete s strastjo in erotičnostjo.
Za likovno podobo uprizoritve so poskrbeli scenografka Nastja Miheljak, kostumografka Jelena Proković in oblikovalec svetlobe Boštjan Kos. Avtor glasbe je Laren Polič Zdravič, za jezik je skrbela lektorica Barbara Rogelj. Pri uprizoritvi sta sodelovala tudi asistent režiserja (študijsko) Jaka Bombač in asistentka kostumografke Nina Prelovšek.
V naslovni vlogi bo nastopil Matej Puc, nasproti mu bo v vlogi Robespierra stal Jure Henigman. Bolj kot revolucijski in politični vidik je Puca, kot je poudaril, zanimala Dantonova osebna stiska. Preko njega si je poskušal odgovoriti tudi na lastna eksistencialna vprašanja. "Pri tem projektu sta se združili dve stvari, ki sta mi najljubši v gledališču: ekipni duh in skok na glavo v neznano," je sklenil. Henigman pa je izpostavil, da je študiral Robespierrovo krepost.
V vlogi Julie Danton bo nastopila Tjaša Železnik, prostitutka Marion bo Tina Potočnik Vrhnovnik, ki jo bo sčasoma nadomestila Nina Rakovec, Camille Desmoulins, ki Dantona nagovarja k uporu, bo Filip Samobor, Gregor Gruden pa se je prelevil v Louisa Antoinea de St Justa. Predstavi sta dodana dva lika iz sodobnosti - Mirjam Gobec (Mirjam Korbar) in Milan Množina (Milan Štefe).