Predstava Beograjski trio je nastala po istoimenskem romanu avtorja praške generacije jugoslovanskih filmskih režiserjev Gorana Markovića. Roman je nekakšna zbirka arhivskega gradiva pričevanj predvsem z Golega otoka, ki ga je avtor zbiral 25 let. Opisuje ravnanje takratnih oblasti v nekdanji skupni državi, koncentracijsko taborišče na Golem otoku, razčlovečenje, ki ga je spremljalo, in mehanizme totalitarnih sistemov.
Predstava, ki jo je po romanu ustvaril Berger in je bila v Novem mestu premierno predstavljena junija lani, pripoveduje o zgodbi britanskega atašeja v nekdanji Jugoslaviji Lawrenca Georga Durrella, ki se loti reševanja ljubice in njenega moža iz taborišč za politične nasprotnike.
Selektorica festivala, teatrologinja in gledališka kritičarka Ana Tasić, je o predstavi med drugim zapisala, da je njena zgodba odlično izhodišče za odpiranje brezčasnih vprašanj o političnem odpravljanju svoboščin, izsiljevanju, manipulaciji, represiji in cenzuri, pa tudi razmerju med umetnostjo in politiko ter ljubeznijo, strastjo in zakonskimi obveznostmi.
V predstavi je po njenem prepričanju na zelo subtilen in čustven način prikazano trpljenje jetnic na Golem otoku in Svetem Grgurju, otoku, kjer je bilo žensko politično taborišče.
O Boju na požiralniku Prežihovega Voranca v Lorencijevi režiji pa je zapisala, da Lorenci s subtilnimi, domiselnimi, minimalističnimi in dramatično igrivimi rešitvami pripoveduje o boju kmeta z vodo za rodovitno zemljo in spopadu z naravnimi silami. Ob tem pa se odpirajo vprašanja o nepravičnih družbenih okoliščinah, nasilju, razrednih razlikah, ki so brezpravne in razvrednotene reveže potisnile v okruten in neenakopraven boj za golo življenje, pa tudi za dostojanstvo in morda srečo.
Kot je dodala, ti boji v predstavi zaradi slikovitih, simbolno ekspresivnih režijskih rešitev in nenavadno angažirane igre igralcev postanejo brezčasni, mitski, ritualni.
Predstava je bila v Kranju premierno izvedena marca lani, maja je sledila še premiera na Ptuju.
Kot je v utemeljitvi izbora predstav še zapisala selektorica, si je od konca lanskega marca za potrebe programa 70. Sterijinega pozorja ogledala 75 predstav, 55 za tekmovalni program in 20 za program Krogi. V tekmovalni program je umestila devet in v mednarodno selekcijo Krogi tri predstave.
Tekmovalni program tako prinaša štiri predstave iz držav z območja nekdanje Jugoslavije - iz Zagrebškega gledališča mladih, Črnogorskega narodnega gledališča, APT in iz Makedonskega narodnega gledališča v Skopju - ter pet predstav gledališč iz Srbije.
Festival Sterijino pozorje se bo sklenil 3. junija.