Simpozij s pričetkom ob 9. uri bosta z otvoritvenima nagovoroma odprla predsednik Slovenske matice Aleš Gabrič in ravnateljica Univerzitetne knjižnice Maribor Dunja Legat.
Prvi del referatov so združili pod naslovom Od mladostne zagnanosti do premišljene odgovornosti. Bojan Cvelfar bo predstavil celjska mladostna leta, Tea Rogelj Hartmanovo delo v SNG Maribor, prispevek Gabriča nosi naslov Bruno Hartman in Slovenska matica.
Drugi del simpozija nosi naslov Pisec in prevajalec. Ignacija Fridl Jarc bo predstavila Hartmanovo prevajalsko delo, Denis Poniž pomen Hartmanovega raziskovanja motiva celjskih grofov v slovenski dramatiki in Nino Flisar Hartmanovo literarno delo.
V zadnjem delu, ki so ga naslovili Bibliotekar in njegova knjižnica, pa bo Irena Sapač spregovorila o Hartmanu in slovenskem knjižničarstvu, prispevek Bernarda Rajha nosi naslov Selitev Univerzitetne knjižnice Maribor, Vlasta Stavbar pa bo predstavila Hartmana kot pisca kulturnozgodovinskih študij in njegovo zapuščino v Univerzitetni knjižnici Maribor.
Hartman, rojen leta 1924 v Celju, je po študiju slavistike na ljubljanski univerzi postal profesor na učiteljišču in na gimnaziji v Murski Soboti, pozneje je poučeval na mariborskem učiteljišču. Med drugim je vodil študijsko knjižnico v Mariboru ter vse do upokojitve leta 1989 Univerzitetno knjižnico Maribor. Sodeloval je pri snovanju mreže splošnoizobraževalnih knjižnic na mariborskem območju ter bil pobudnik uvajanja enotnega računalniškega sistema v slovenskih knjižnicah.
V gledališču je deloval kot lektor, dramaturg, umetniški vodja in upravnik. Prevedel je številna dramska dela. Bil je med pobudniki Borštnikovega srečanja v Mariboru, ki ga je dolga leta tudi sooblikoval. Napisal je in bil soavtor več monografij, med drugim knjige Kultura v Mariboru, v kateri je zbral več kot 50 kulturnozgodovinskih razprav in pričevanj o preteklosti Maribora.
Objavljal je v Časopisu za zgodovino in narodopisje ter z biografskimi prispevki obogatil Slovenski biografski leksikon in Enciklopedijo Slovenije. Objavil je biografiji Rudolfa Maistra in Janka Glazerja. Prevajal je tudi prozna dela.
Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, med njimi Čopovo diplomo, zlato plaketo Univerze v Mariboru in Glazerjevo nagrado, prejel pa je tudi naziv častnega občana Maribor.
Današnji simpozij soorganizirata Slovenska matica in Univerzitetna knjižnica Maribor.