Uradno odprtje festivala bo ob 19.30 v Veliki dvorani SNG Maribor, na katerem bo po pozdravnem nagovoru umetniške direktorice festivala Alje Predan spregovorila ministrica za kulturo Majda Širca. Sledila bo plesno-glasbena predstava Matjaža Fariča in Milka Lazarja Srh, zvok na koži v produkciji Flote Cankarjevega doma in SToP.
Še pred večerno slovesnostjo bo ob 17. uri v Stari dvorani SNG Maribor predstava Antona Pavloviča Čehova Platonov v režiji Vita Tauferja. Ob 18. uri pa bodo v avli mariborskega gledališča odprli razstavo o zgodovini Borštnikovega srečanja. Zbrane bo nagovoril mariborski župan Franc Kangler.
Letošnji festival Borštnikovo srečanje je po vsebini najbogatejši doslej. Še vedno bo v ospredju izbor najboljših slovenskih uprizoritev pretekle sezone, poleg 12 tekmovalnih in štirih spremljevalnih predstav po izboru selektorja Gregorja Butale pa bo na ogled tudi tako imenovani showcase slovenskih predstav, ki jih je izbrala Predanova in so namenjene približno 40 povabljenim gledališkim strokovnjakom iz tujine.
Tudi sicer si je Predanova, ki je vodenje festivala prevzela lanskega septembra, zadala, da bo Borštnikovo srečanje internacionalizirala. Med drugim je pripravila poseben sklop tujih predstav, imenovan Mostovi, v okviru katerega bodo v Mariboru gostovala gledališča iz Budimpešte, Beograda, Zagreba, Wroclava in z Reke. Organizirana bosta mednarodna konferenca na temo interkritike in simpozij o dramaturgiji med realnostjo in vizijo.
V Maribor so povabili študente in profesorje igre, režije in dramaturgije iz Ljubljane, s svojim prispevkom pa bodo sodelovali tudi študentje mariborske filozofske fakultete. Za mlade so pripravili programski sklop Generacije, po novem pa bodo dogodke tudi bolj razpršili po mestu. "Upam, da bo Maribor lahko tako s polnimi pljuči srkal ta festival in da bodo na prireditve zašli tudi tisti, ki jih doslej ni bilo," je pojasnila Predanova.
Ob zaključku festivala 24. oktobra bodo podelili nagrade najboljšim igralcem in predstavam ter razglasili dobitnika Borštnikovega prstana za življenjsko delo. Lani je to najvišje nacionalno priznanje za igralsko umetnost prejela igralka Minu Kjuder, velika nagrada za najboljšo uprizoritev pa je pripadla predstavi Macbeth po Shakespearu v režiji Ivice Buljana in produkciji Mini teatra.
Čeprav Maribor gosti Borštnikovo srečanje že od leta 1966, so šele letos uredili njegov pravni status. S tem je festival postal ena od organizacijskih enot SNG Maribor. "To pomeni, da odslej ne bo več grdi raček, temveč organizacijska, tehnična in kadrovska obveza in hkrati paradni konj ne le te institucije, marveč slovenskega gledališča sploh. Imel bo strateško urejeno sofinanciranje v paritetnem deležu s strani države in občine, poslovno vodstvo ter avtonomno in neodvisno umetniško vodenje," je pojasnila Predanova.
Vseslovenski gledališki festival je dobil ime po igralcu in režiserju Ignaciju Borštniku (1858-1919), ki velja za utemeljitelja sodobnega slovenskega gledališča. Od začetnega Tedna slovenske drame se je spremenil v srečanje vseh slovenskih gledališč ter se ustalil kot festival tekmovalnega značaja.