Čeprav klasična teorija igre temelji na svobodi, enakosti, avtonomnosti in neprodukcijski naravi igre, ki si sama postavlja lastna pravila, s katerimi izstopa iz pravil "resničnega življenja", je igra tudi zelo resen posel. Igra je konstitutivni del jezika, znanosti, politike in umetnosti, piše na spletni strani Vie Negative.
Loup Abramovici je performer, plesalec, ustvarjalec sodobne scenske umetnosti, igra je njegovo orodje, njegovo delo, njegova strategija preživetja. Je tudi oče, ki se vsak dan igra s svojimi otroki - je nenehno v igri. Si sploh lahko privošči, da bi se nehal igrati? Je to še igra? Kako igrati to igro? Loup Abramovici je povabil svoje prijatelje, sodelavce, starše, zaposlene v kulturi in njihove otroke, da skupaj odigrajo to dvojno igro, še piše.
Tako bo Abramovici usmerjal vse nastopajoče, med katerimi so tudi on sam, Andrej Fon, Estela Žutić, Gilles Duvivier, Jaša, Jelena Ždrale, Nataša Živković, Vito Weis in njihovi otroci.
Kot piše na spletni strani Vie Negative, se tretja sezona projekta Šift osredotoča na "naše razmerje do dela, naše užitke, tesnobe in obsesije povezane z delom, ujetnike lastnega dela in ekonomsko suženjstvo, poblagovljenje dela kot vrednosti na trgu dela, normativni diktat družbeno koristnega dela-človeka-dejavnosti".
"Zdi se, da imamo v sodobni družbi povsem svobodne in proste roke, ko gre za vprašanje kaj bomo delali, kako bomo delali, zakaj bomo delali in za koga bomo delali. Toda tako svoboda kot pravica do dela vse bolj postajata tehnokratsko orodje nadzorovanja družbe in posameznika," še piše.
Izvršna producentka projekta Šift je Sara Horžen, koordinatorka in producentka je Špela Trošt, umetniški vodja pa Bojan Jablanovec. Za video dokumentacijo skrbi Martina Dervarič, projekt pa poteka pod produkcijo Vie Negative v koprodukciji z Zavodom Sploh. Programsko podporo mu nudita ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana. Šift je del platforme Neodvisni.
Via Negativa je platforma za raziskavo, razvoj in produkcijo sodobne scenske umetnosti, ki pod vodstvom Jablanovca deluje od leta 2002. Osredotoča se na raziskavo in snovanje različnih strategij scenskega uprizarjanja, s poudarkom na etiki in živosti uprizoritvenih praks, postopkov in žanrov.