Je tudi zgodba o strastni, vztrajni, prepovedani ljubezni, ki kljubuje tudi smrti. Resnična zgodba je postala legendarna v slovenskem prostoru tudi zaradi drame Otona Župančiča, ki je postala osnova za sodobno razmišljanje na to temo v novi uprizoritvi tržaškega gledališča.

Zgodba se dogaja v času, ko so bile poroke sredstvo za politične zveze, med sinom celjskega grofa Hermana II Friderikom in Veroniko, ki je prihajala iz skromnejšega viteškega rodu, pa se je vnela strast, ki je prekrižala strateške načrte. Kot piše na spletni strani gledališča, je leta 1422 Friderikova žena umrla v nepojasnjenih okoliščinah in takrat je v njegovo življenje vstopila Veronika, skrivaj sta se poročila.

"Friderika je oče zaprl za krajše obdobje v grajski stolp in ga nato osvobodil. Veroniko pa so najprej obtožili čarovništva, sodišče pa jo je oprostilo neutemeljenih obtožb. Zato je celjski grof Herman II poiskal nov način, da je dokončno prekinil zvezo, ki je ovirala njegove načrte in jo je dal utopiti," so še zapisali v gledališču.

"Moč, ki so jo imeli Celjski grofi, je omogočila tudi Veronikino smrt. Morda je ta ista moč tista, ki je kriva, da še danes ne vemo, kje je pokopana. Čeprav se zdi, da Veroniko Deseniško dobro poznamo, je v njeni zgodbi - tako v zgodovinski kot v interpretaciji, za katero se odloči Župančič - veliko neznank," so navedli besede dramaturginje Lane Krmelj.

Glede pristopa ustvarjalne ekipe k priredbi klasike slovenske gledališke literature je Krmelj dodala, da je Župančičeva Veronika "žrtev tragične ljubezenske zgodbe, s čimer je poudarjena moč določene oblasti in nezmožnost vladajočega, da bi odstopil od zakoreninjene norme in v odnosih, ki so okrog njega, videl tudi človeškost". Po njenih besedah gre za zgodbo iz srednjega veka, ki je bila do neke mere zapisana, določeni podatki pa so ostali (ne)namenoma prikriti. "Gre za ustvarjanje mita, ki z novimi reinterpretacijami dobiva nove pomene, ti pa bolj ali manj poudarjajo to, kar je Veronikino bistvo: želja, da bi imela kot ženska pravico biti zapisana, s tem pa tudi pravico do obstoja."

Igrajo Iztok Drabik Jug, Tina Gunzek, Anuša Kodelja, Diana Kolenc, Franko Korošec, Domen Novak in Nikla Petruška Panizon. Poleg omenjenih pri predstavi sodelujejo tudi scenografinja Vasilija Fišer, kostumografinja Tina Kolenik, za glasbo skrbi Veronika Kumar.

V gledališču bo pred uprizoritvijo, ob 18.30, podelitev prve nagrade Igor Pahor za študente na gledališkem področju, ki jo razpisuje Slovensko dobrodelno društvo v sodelovanju z Društvom Slovensko gledališče. Ob 19. uri pa bo sledilo odprtje likovne razstave Viktorije Potočnik z naslovom Tukaj smo!, ki bo pomenljivo obarvala tudi predstavo Veronika Deseniška, so sporočili.