Ibsenova Hedda Gabler, napisana leta 1890 in premierno uprizorjena leta 1891 v gledališču Residenztheater v Münchnu, je večplastna drama karakterjev, katere srž je istoimenska junakinja, ki je razočarana nad vsem, kar predstavlja njen lastni svet, in katere pogled je uprt izključno v lastni občutek neuresničenosti.

"Hedda je izjemno sodoben lik, ki nosi v sebi poudarjeno individualno noto in neomajno zavedanje o svobodi lastne volje. Nezmožna vzpostavitve odnosa med lastno individualnostjo in družbenimi konvencijami poseže po najradikalnejšem dejanju svobodne volje," pravi dramaturg Goran Ferčec.

Z inovativno interpretacijo ene najbolj drznih in vplivnih dram 20. stoletja se po izjemno uspešni režiji Malomeščanske svatbe Bertolta Brechta in s številnimi nagradami ovenčano uprizoritvijo Ibsenovega Johna Gabriela Borkmana v Maribor vrača režiserka Mateja Koležnik.

Ta je po besedah igralke Nataše Matjašec Rošker, ki ima naslovno vlogo, izvedla nenavadno, celo radikalno branje tega Ibsenovega dela. "Ne bi rekla žensko, ampak branje z drugega zornega kota," je dejala na včerajšnjem srečanju z novinarji.

Kot je pojasnila, so v ospredje postavili problem časti: "Ta termin je v našem zdajšnjem svetu tako rekoč zbrisan. Ponos, čast, dostojanstvo. Poskušali smo se v našem zdajšnjem času poigrati, kaj pomeni ubiti se zaradi dostojanstva."

Med vprašanji, ki se ji postavljajo ob liku Hedde, so, kdo je in kdo ni vreden življenja, ali je vredno živeti. "Ali imam pravico do svobode odločanja o sebi, torej da se ukinem, ali pa mi družba narekuje, da moram vztrajati, tudi če nočem. Če je kje kakšna pravica, se mi zdi, da je to ta, da odločaš o svojem življenju, kako ga boš živel oziroma, če ga boš sploh živel," je menila Matjašec Roškerjeva. Koležnikova zaradi bolezni ni sodelovala na novinarski konferenci.

Hedda Gabler sodi v tematski in časovni cikel Ibsenovih zadnjih petih dram, ki jih zaznamujejo pesimizem, melanholija in naposled tudi smrt.

"Hedda je na nek način stereotipna žrtev časa. Nosi neko sodobnost, ki je konec 19. stoletja niso mogli razumeti," je dodal Ferčec. "Nosi eksistencializem 60 let pred dejanskim eksistencializmom kot filozofske in socialne ideje. Mogoče jo je napak posodabljati, ker ona dejansko je sodobna," je še povedal.

Poleg Matjašec Rošker igrata še Jurij Drevenšek kot Heddin mož Jörgen Tesman in Matjaž Tribušon kot Jörgenov tekmec Ejlert Lövborg. V igralski zasedbi so še Maša Žilavec, Mateja Pucko in Ivo Ban. Scenograf je Marko Japelj, kostumograf Alan Hranitelj in koreograf Matija Ferlin.