Po besedah asistenta režiserja Juša A. Zidarja predstava občinstvo pelje skozi nek prostor, občinstvo pa jo mora pri sebi dopolniti. Predstava naj bi bila avtobiografska pripoved enfant terribla nemške kinematografije Wernerja Fassbinderja, skozi katero se je po besedah igralke Helene Peršuh verjetno vsaj začasno "očistil" in začel nekoliko drugače gledati na svet.

Kot je na včerajšnji novinarski konferenci v SNG Nova Gorica povedala lektorica predstave Laura Brataševec, so pomembne besede, jezik v predstavi je nekoliko poseben. "Vsi liki pa ustvarjajo prek besed nek svoj svet in gledalčevo poslušanost", je dejala in dodala, da imajo besede za seboj veliko pomena, ki ga mora gledalec izluščiti sam.

Besedilo je ob nastanku v 70. letih minulega stoletja izkazovalo politično nekorektnost, saj se poglablja v močvirje travmatizirane malomeščanske povojne nemške družbe, ki je tudi po neuresničitvi nacistične ideologije ohranjala zakoreninjene vzorce podrejanja. Tako tudi ženske v predstavi tipajo za možnostmi človeškega približevanja, vendar stik med njimi ni mogoč. Vse se sesuje v popolni poraz in osramočenost ali zmago s totalno prevlado, so o predstavi zapisali v gledališču.

V ospredju zgodbe je samozadostna modna oblikovalka Petra von Kant, ki živi s svojo pomočnico in služabnico Marlene. Ta izpolnjuje vse njene ukaze ter prenaša vse njene muhe in nesramnosti. Petra se zaljubi v očarljivo Karin, ki se nemudoma znajde na vrhu hierarhično urejene trojke. Petra hoče Karin samo zase, Karin pa hoče premožno Petro izkoristiti, vendar ne da bi izgubila svojo svobodo.

V predstavi igrajo Helena Peršuh, Milena Zupančič, Vesna Vončina, Urška Taufer, Medea Novak in Arna Hadžialjević. Scenograf je Riccardo Hernandez, kostumograf Gaspard Yurkievich.