Shakespearova tragedija Macbeth je bila tokrat že tretjič prevedena v slovenski jezik, Fišer pa je doslej prevedel že pet Shakespearovih dramskih del in precej njegovih sonetov. "Nikakor nisem želel Shakespeara posodabljati, pač pa sem želel, da govori bolj z današnjim jezikom. Da je vsa tista njegova kompleksnost izražena bolj na način, da je bolj konkretna, bolj materialna, da niso to samo doneče besede, ampak da je bolj preprosto," je povedal prevajalec.

To ni le igra oblasti in politike, ima tudi druge teme, govori tudi o ljubezni, je povedal Kica. Zato se je odločil, da v nosilni vlogi postavi mlada človeka. "Občutil sem, da imajo mladi ljudje neverjetno veliko strasti, imajo svojstvene občutke in želje. Poleg tega sem imel tu v Novi Gorici sijajne mlade igralce."

Nejc Cijan Garlatti in Arna Hadžialjević sta poudarila, da je bil študij Macbetha iskanje še možnih poti oziroma iskanje tistega, kar nas dela človeške, kot ju je dopolnil igralec Gorazd Jakomini.

Prvič je z novogoriškim gledališčem sodelovala scenografinja Karin Fritz, ki je poudarila, da se je tokrat držala načela, da je manj pravzaprav več.

V tragediji Macbeth je svet scela potisnjen v temačnost in zlo: igra se začne s koncem vojne in konča z novo vojno, vmes se zvrstijo zločini, ki enako kot življenja nasprotnikov zakoncev Macbeth uničujejo tudi njiju sama, saj ju vse bolj razžirajo notranje stiske, strašljivi prividi in nespečne blodnje.

Ko se neustrašni vojskovodja Macbeth vrača iz uspešno izbojevane vojne, sreča skrivnostne vešče, ki mu v skopih besedah napovejo osupljivo prihodnost. Takoj zatem ga doleti vest o nagradi, ki mu jo kralj podeljuje v zahvalo za junaštva; ta nagrada že uresničuje prvo prerokbo na njegovi poti do kraljevskega prestola. Čeprav je Macbeth kot vojak pobil nešteto ljudi, ga ob misli na krvavo zahrbtno dejanje, s katerim bi dosegel prerokovani cilj, obhajata strah in dvom. Njegova žena pa je trdno odločena in zahteva, naj bo Macbeth mož in uresniči svojo (in njeno) željo. Toda uboj kralja je samo prva v nizu okrutnosti, ki odtlej zaznamujejo njuno življenje, so vsebino povzeli v gledališču.

V predstavi igrajo še Žiga Udir, Gregor Prah, Žan Perko, Jure Kopušar, Peter Harl, Jože Hrovat, Lovro Zafred, Miha Nemec, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič Finžgar, Medea Novak in Dušanka Ristič. Glasbo za predstavo je prispeval Arturo Annecchino, kostume je oblikovala Bjanka Adžić Ursulov, dramaturginja predstave je Martina Mrhar.