Velikopotezna dramatična opera, ki je doživela praizvedbo v milanski Scali leta 1881, bo na velikem odru mariborske Opere uprizorjena prvič v zgodovini. Izvedena bo pod taktirko italijanskega dirigenta Francesca Rose, ki v zadnjih nekaj letih tesno sodeluje z mariborsko Opero, prav tako pa tudi z opernimi hišami v Rovigu, Savoni, Padovi in drugod.

S francoskim režiserjem in scenografom Bernardom sta v Operi in Baletu Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor sodelovala že pri operi La boheme Giacoma Puccinija pred tremi leti. Bernard je do sedaj najmlajši režiser, ki se je s svojo produkcijo Puccinijeve opere La boheme kar trikrat predstavil v veronski Areni, prav tako pa je zanjo leta 2017 režiral tudi Verdijevega Nabucca, ki je bil v živo predvajan na programu Arte v okviru serije Viva Opera, izpostavljajo v SNG Maribor.

Poleg Genadija Vaščenka, ki je mariborskemu občinstvu znan že po vlogi Verdijevega Nabucca, bodo v mariborski izvedbi opere Simon Boccanegra nastopili še Slavko Sekulić, Sabina Cvilak, Martin Sušnik, Jaki Jurgec, Alfonz Kodrič, Terezija Potočnik, Lucija Krašovec, Bogdan Stopar, Tomaž Planinc ter zbor, balet in orkester Opere in Baleta SNG Maribor.

Verdi se je tega dela lotil slabe štiri leta po dokončanju opere Trubadur. Pri tem je ponovno posegel po delu španskega dramatika Antonia Garcie Gutierreza, tokrat po nekakšni politični paraboli z naslovom Simon Bocanegra iz leta 1843. V njej je Verdi po navedbah muzikologinje Manice Špendal videl podobno politično situacijo kot v takratni svoji domovini Italiji, to je v boju za neodvisno italijansko republiko izpod habsburške hegemonije.

Operno dogajanje je postavljeno v renesančno Genovo, konkretno v leto 1339, ko so v majhni italijanski obmorski provinci z namenom pomiritve politične napetosti prvič za doža izvolili nekoga iz vrst plebejcev, v tem primeru pomorščaka Simona Boccanegro. Poleg osrednje ljubezenske zgodbe med Simonovo hčerko Amelio in njenim ljubimcem, plemičem Gabrielom Adornom, je v operi poudarek tudi na končni spravi med Simonom in njegovim sovražnikom, plemičem Jacopom Fiescom, ki po Boccanegrovi izvolitvi spremeni svoje ime v Andreo Grimaldija.

"V slogovnem smislu je Simon Boccanegra ena najzanimivejših Verdijevih opernih stvaritev, v kateri se skladatelj radikalno odmika od dotedanjih oblikovnih shem," ocenjuje Špendalova. "V njej se Verdi glasbeno tesno navezuje na pesniško predlogo in že napoveduje značilnosti glasbene ekspresivnosti, ki jo je dramatično nadgradil v poznejših operah Aida in Otello, pri tem opušča numerično obliko in se približuje prekomponirani. Pomembna je uporaba recitativa, ki nastopa največkrat v zaključnih scenah. Večkrat uporablja tudi parlando s spremljavo orkestra, ki dobiva pomembnejšo vlogo v smislu dramskega upovedovanja," je zapisala v spremnem besedilu k operi.

V Sloveniji so opero Simon Boccanegra uprizorili v Ljubljani v sezoni 1974/1975, in sicer pod glasbenim vodstvom Cirila Cvetka in v režiji Hinka Leskovška.