Da bo namenila pozornost samozaposlenim in NVO v kulturi, ki so bili predmet različnih pogledov na njihovo delovanje zlasti v zadnjih letih, se je v koalicijski pogodbi zavezala tudi vlada. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je uvodoma povedala, da jih vidijo kot enega od treh stebrov v kulturi, poleg javnih zavodov in ljubiteljskih ustvarjalcev.
Po njenih besedah so novi direktorat za razvoj kulturnih politik ustanovili tudi iz ugotovitve, da primanjkuje sistemskih usmeritev za kulturo. Želijo si, da bi deloval kot prečna služba, ki bi za možne izboljšave kulturnega modela povzela znanje tako ljudi na ministrstvu kot tistih s terena, bodisi organizacij ali posameznikov. "Ena ključnih stvari je, da z manjšimi spremembami pridemo do velikih sprememb, seveda v dialogu," je povedala ministrica.
Kot je pojasnila vodja novoustanovljenega direktorata Tjaša Pureber, se sistemske težave NVO in samozaposlenih vlečejo skozi vse tranzicijsko obdobje, potrebovali pa bi resen dialog, ki ga nameravajo omogočiti s ponovno ustanovljenimi dialoškimi skupinami, in raziskave, da se politike "ne bi več sprejemale na pamet". Na direktoratu se zavzemajo tudi za medsektorsko povezovanje, med konkretnimi ukrepi pa je omenila tako spremembe nacionalnega programa za kulturo, ki bi bil razvojno prebojen in ambiciozen, kot krovnega zakona v kulturi. Omenila je tudi spremembo uredbe o samozaposlenih in reformo tega statusa.
Predstavniki stanovskih združenj so delili različne poglede na obstoječe in možno prihodnje stanje. Kot je dejala predstavnica Asociacije Polona Torkar, je trenutno težko podpreti nove programe, ne da bi oslabili že obstoječe, zato je predlagala več povezovanja in preverbo obstoječih mehanizmov, kot sta delež za umetnost in zakon o kulturnem evru.
Predsednika Društva slovenskih pisateljev in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Dušan Merc in Zoran Poznič sta pozdravila načrtovane ukrepe nove ministrske ekipe, a z ugotovitvijo, da so si naložili ogromno dela in da bi jih bilo treba sprejeti čim prej. Pri literatih obstajajo nekateri mehanizmi, ki po Merčevem mnenju niso zadostni, likovno področje pa je po Pozničevih besedah od vseh umetnosti trenutno najmanj urejeno, medtem ko trg likovnih umetnin v Sloveniji ne obstaja.
Predsednik Društva slovenskih skladateljev Nenad Firšt je ugotavljal, da področje glasbe ni bilo deležne večje sistemske spremembe od odprtja Cankarjevega doma v začetku 80. let, občutno pa se je razmahnil nevladni sektor. Vendar z zmanjševanjem sredstev na razpisih po njegovih besedah ni mogoče zadostiti niti minimalnemu plačilu naročenih skladb, ki ga je določilo ministrstvo, zato si želijo reforme. V preteklosti so sicer že razmišljali o ustanovitvi sklada ali agencije, ki bi omogočila dolgoročnejše financiranje.
Predsednika Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik in Združenja dramskih umetnikov Slovenije Boris Mihalj sta se med drugim predlagala uvedbo davčnih olajšav za samozaposlene in profesionalizacijo reprezentativnih društev. Kot je še predlagal Dvornik, bi bilo treba upoštevati raznorodnost delovanja na avdiovizualnem (AV) področju in na novo pregledati seznam deficitarnih poklicev, možna bi bila tudi kolektivna pogodba za svobodne poklice. Mihalj pa je predlagal ponovno uvedbo predpogodb z javnimi zavodi in vzpostavitev zdravstvenega dispanzerja za samozaposlene v kulturi, ki je že obstajal.
V razpravi članov NSK sta se Marko Vatovec in Jurij Krpan zavzela za bolj fleksibilen trg dela in prehajanje med vsemi tremi stebri v kulturi, Aleš Pavlin pa za pridobivanje zunajproračunskih sredstev za AV sektor. Maša Jazbec in predsednica NSK Uršula Cetinski sta opozorili še na neumetniške poklice, ki zaradi nizkega plačila zapuščajo javne zavode in NVO.