"Glede na to, da je predstava namenjena najmlajšim, sem najprej razmišljala o tem, da nima smisla, da je to neka pripoved, neka zgodba, ampak bolj neka nenavadna izkušnja za najmlajše. Odločila sem se, da se bom kar držala pesmice in iz nje poskušala spraviti vsebino v gib, vizualno in glasbeno izkušnjo," je na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedala režiserka Kaja Lorenci, za katero je to prva izkušnja z otroško predstavo.
Edini koncept, ki si ga je z ekipo vnaprej zastavila, je bila okrogla oblika. Osrednji elementi predstave so tako balon, krogla, žoga in podobni predmeti različnih barv in velikosti, ki vabijo k igri. Gibanje pa je osredotočeno na vrtenje, kroženje, kotaljenje.
"Skozi proces smo ugotovili, da bolj ko smo stvari poenostavljali, manj ko smo komplicirali, manj kot smo hoteli, lažje je stekla predstava. Tako smo se morali samo prepustiti vizualnemu toku na odru in koreografijo prilagodili tej dinamiki," je pojasnila režiserka.
Avtorica likovne podobe je Petra Veber, avtor glasbe pa Ivan Mijačević. Kot je dejal, je tudi njega pri ustvarjanju vodila ideja kroženja. "Sledil sem poti, ki jo je zastavila Kaja, in delal krožno glasbo od forme do same kompozicije nekega motiva," je povedal.
Izvedba zahteva od igralcev dobro telesno pripravljenost, saj je gibalno zelo zahtevna. "Dobro je, da se lahko osredotočeno ukvarjaš s telesom, s tem, kar s telesom sporočaš, istočasno pa ohranjaš telesno kondicijo," je dejal igralec Uroš Kaurin, ki je na odru z Barbaro Jamšek. "Hvaležna sem za to priložnost, ker so gib, kontrola telesa, fizična pripravljenost, ozaveščanje giba zelo pomembni tudi pri animaciji," je dejala.
Kostume je izdelala Mojca Bernjak, sceno, ki je postavljena na veliko okroglo preprogo, pa poleg nje še Darka Erdelji, Lucijan Jošt in Urban Saletinger.
Predstava Sonce, zemlja, mesec ... je zadnja v vrsti novih predstav v aktualni gledališki sezoni LGM, v kateri so kljub omejitvam zaradi covida-19 uspeli pripraviti vseh sedem novih uprizoritev, ki so jih napovedali. Del premier so izvedli le za zaprtimi vrati, zato jih nameravajo v prihodnjih mesecih predstavljati širši javnosti.
Namenoma so se namreč izogibali spletnim oblikam predstavitev. "Stojimo na stališču, da je prenos predstave v dvodimenzialno obliko na ekran zgolj informacija, umanjka pa tisti moment, ki je ključen v gledališču, to je živ stik med nastopajočimi in gledalci, dvosmerna komunikacija, ta čarovnija, zato smo se tega poskušali posluževati v čim manjši možni meri," je pojasnila direktorica gledališča Katarina Klančnik Kocutar.
Poleti napovedujejo Poletni lutkovni pristan, ki bo v podobni obliki kot lanski, torej s poudarkom na slovenskih lutkovnih predstavah. "Ne le iz pragmatičnih razlogov, kot so otežena potovanja in podobno, temveč predvsem kot gesta podpore neodvisnim ustvarjalcem, ki so bili v tem času še bolj prikrajšani kot smo bili v javnih zavodih," je povedala direktorica.
Jeseni bo sledil bienale slovenskih lutkovnih ustvarjalcev, kjer je izbor tekmovalnih predstav pripravil Rok Bozovičar. Seznam novih uprizoritev LGM v prihodnji gledališki sezoni pa je zaradi aktualnih razmer šele v obrisih.