Buba je po navedbah ustvarjalcev predstave univerzalna zgodba o naravi, katere del je tudi človek.
"Preko metafore bube - majhnega bitja, ki potuje - sem hotela povedati našo univerzalno zgodbo - zgodbo otroka, ki odrašča, zgodbo življenja, ki se rojeva in umira, zgodbo težav, ki jih imamo in jih preživimo, zgodbo nekega notranjega odraščanja, preobrazbe. Vsak lahko najde svojo zgodbo," je povedala avtorica zgodbe in likovne podobe Andreja Peklar.
Pojasnila je, da je navdih za zgodbo dobila med ustvarjanjem neke druge ilustracije, povedati pa jo je želela na sproščen, šaljiv način.
Ta preprostost pripovedovanja, "ki je otrokom blizu", je pritegnila režiserko in avtorico dramatizacije Katjo Povše. Pred tremi leti je v LGM režirala že lutkovno predstavo Ferdo, veliki ptič, prav tako na osnovi slikanice Andreje Peklar, zato sta se tokrat hitro ujeli.
"Gre za veliko zgodbo, povedano na zelo preprost način, o notranjem razvoju, odraščanju, težavah na poti, ovinkih na tej poti," je povedala režiserka. "Pri Andrejinih slikanicah mi je všeč tudi ta odprtost, ki jo ona pusti," je dodala.
Buba na poti srečuje različne živali. "Vsaka od teh živali ima s sabo jajce. Jajce je kot nek simbol začetka, napovedi rojstva. Andreja v slikanici tega ne razlaga, ampak je to kot nek utrinek, metafora, ki se nas dotika na morda malo nezavedni ravni. Z otroki lahko potem o tem govoriš in to obrneš po svoje. Tako vsak starš bere slikanico na svoj način," je še povedala Katja Povše.
Lutke so izdelane večinoma iz filca, osrednji element scenografije pa je okrogla zelena klada, ki se s sprotnim dodajanjem elementov nenehno spreminja.
"Glavni element na sceni predstavlja mikrokozmos, v katerem se dogaja zgodba bube, ki se spreminja v metulja - v nasprotju z makrokozmosom v ozadju," je pojasnila Andreja Peklar. "Vrtljiva miza ponazarja cikličnost preobrazbe, pot, ki ni nikoli premočrtna. Še dobro da so včasih v njej odvodi, ki nas presenetijo in jih potem rešujemo," je dodala.
Namizno lutko Bubo animira Barbara Jamšek, ostale lutkovne elemente pa obvladuje Uroš Kaurin. Avtor glasbe je Andrej Hrvatin, kostumografka Mojca Bernjak in lutkovni tehnolog Aleksander Andželović.
Predstava je prvenstveno namenjena najmlajšim gledalcem, po besedah Kaurina pa lahko v njej najdejo nekaj zase prav vse generacije.