Cvitkovič, ki je prevzel tudi režijo in ki je z novogoriškem gledališčem tokrat sodeloval prvič, si, kot je povedal, zardi dobrih izkušenj tudi v prihodnje želi podobnih projektov.

Po besedah umetniške vodje gledališča Martine Mrhar je predstava nekaj posebnega. Cvitkovič je imel le ogrodje predstave, ki so mu ob sodelovanju igralcev dodajali besedilo.

Dramaturginja Ana Kržišnik Blažica pa je pa je predstavo opisala kot nekakšen metafizični laboratorij, ki prinaša spoznanje, da je smrt le nov začetek in pomeni nekakšno vrnitev domov, v raj.

Laboratorij življenja: laboratorij rojstva, življenja in smrti, kjer je vse fizično, fizikalno, pa vendar vse popolnoma metafizično. Apokaliptičen svet in svet nezavednega, poln tekmovalnosti in osvoboditve, nasilja in zahvaljevanja, prezira in nežnosti, strahu in miru, jeze in ljubezni, sovraštva in katarze, zasužnjenja in moči, brezdomja in pripadnosti, obsojanja in obžalovanja, obtoževanja in samomora. Vojna ljudi, v njih in zunaj njih, so o vsebini predstave zapisali v gledališču.

Igralec Miha Nemec je nastajanje predstave opisal kot zanimivo izkušnjo. Tak način dela ga je na trenutke zelo približal samemu sebi in ga očistil obrtniških znanj, ki jih je pridobil v času študija. Igralka Irena Kovačević pa je delo s Cvitkovičem opisala kot zanimivo, tako, kot je življenje samo.

Poleg Cvitkoviča ter Nemca in Kovačević se pod besedilo predstave podpisujeta še igralca Ivo Barišič in Marjuta Slamič.

Scenografa sta Aleksander Blažica in Vasja Kokelj, kostumografinja Polonca Valentinčič, avtor glasbe je Primož Oberžan.