"Vzpostavljanje in rušenje osebnostnih meja postaja nepogrešljiva veščina, avtonomija je predstavljena kot najvišja vrednota, a vseeno smo ujeti v zgodovinske posledice stereotipizacije spolnih vlog, ki se še dodatno razraščajo v paradoksalnem svetu politične hiperkorektnosti in new-age aktivizma," sporočajo iz Društva ZIZ in GT22.

"Skozi avtorske prizore ustvarjalci premišljujejo svoj položaj v družbi ter preizkušajo meje med lastnim prepričanjem in naučenimi vzorci, preizprašujejo dinamiko spolov, izpostavljajo spolno nasilje med vrstniki, spregovorijo o lastnih strahovih, stiskah, jezi in krivici, o občutku krivde in iskanju izgovorov, ki jih poznamo vsi, a si o njih ne upamo spregovoriti," so zapisali o predstavi, katere avtorji so Jure Žavbi, Katja Markič, Kaja Petrovič, Julita Kropec in Aljoša Živadinov Zupančič.

Igrajo Jure Žavbi, Kaja Petrovič in Julita Kropec. Predstava je po navedbah dramaturginje Katje Markič generacijska gesta posega v vrzeli v komunikaciji, izpostavitev zamolčanih praznih prostorov pri temi spolnosti in spolnih zlorab. Mlada generacija gledaliških ustvarjalcev išče vrzeli družbenih konsenzov, zaradi katerih se zdi, da je danes golota enostavnejša od ranljivosti, je še navedla.

Kolektiv Reaktor je februarja v Mariboru izvedel že predstavo Krik: Prvi glas, ki se nanaša na problematiko spolnih zlorab otrok.