Izpostavil je vizijo projekta - to je mladim plesalcem ponuditi možnost priprave na profesionalno kariero.
Projekt, imenovan Junior company, še ni dokončno dorečen; struktura skupine za mlade in delovna mesta za projekt so še odprti, o administraciji še ni govora, trenutno so na ravni želja, je pojasnil Otrin. Zagotovil pa je, da bodo k sodelovanju povabili najboljše pedagoge, ne glede na narodnost. Privabiti nameravajo tudi tujce, ker ne bodo "zganjali terapije" za slovenske baletnike. Po njegovih besedah je svet velik, kar pomeni, da dobremu profesionalnemu baletniku ni treba ostati v Ljubljani.
Ansambli iščejo izdelane plesalce, zato bi učenci baletnih šol morali postati taki plesalci, je prepričan Otrin, ki obenem opozarja na nepretočnost delovnih mest v slovenskem baletnem ansamblu. "V tujini se dobrim plesalcem odpirajo vrata, pri nas pa so jim zaprta. Zato gredo mladi, sposobni plesalci v tujino, naš matični ansambel pa se stara. Zavoljo težav smo omejeni tudi pri gostovanjih v tujini," je pojasnil.
Predstavnica AGRFT Uršula Teržan je predstavila razmere na Londonski akademiji London Contemporary Dance school, kjer je študirala. Londonska akademija, ki velja za ena najboljših baletnih šol, podeljuje tudi akademske nazive baletnikom, večinoma po končani plesni karieri, je pojasnila. Nujno se ji zdi, da bi tudi v Sloveniji ustanovili akademijo. "Višješolskih programov nihče ne jemlje resno," je prepričana. Studio oziroma "baletno kompanijo" vidi kot polprofesionalno skupino, ki bi delovala v okviru akademije.
Glede financiranja Teržanova meni, da je "treba začeti razmišljati na kapitalističen način, ki nam sicer ni blizu". Treba bi bilo najti mlade ljudi, ki bi bili zadolženi izključno za pridobivanje financ za kulturne institucije. Naprosilo bi se vse, ki imajo afiniteto do kulturnih reči. Tudi tu je kot primer dobre prakse izpostavila londonsko akademijo.
Predstavnica World Dance Alliance Europe iz Italije Rossella Delmastro je predstavila razmere v Italiji. Povedala je, da ima Italija zelo malo regulacije na tem področju ter da baletniki nimajo nacionalne krovne organizacije. Učiteljica klasičnega baleta in sodobnega plesa je prepričana, da je mlade plesalce treba vzpodbujati in jim zagotavljati pogoje za dobro izobrazbo. Poudarila je tudi pomen avdicije in delavnic, na katerih bi se mladi seznanili denimo z možnimi poškodbami in fizioterapijo.
Po besedah profesorice baleta z več kot dvajsetletnimi pedagoškimi izkušnjami Lojzke Žardin bi mladim morali omogočiti, da bi se predstaviti s svojimi lastnimi študijami. To bi lahko potekalo tudi v obliki delavnic. S tem bi pridobili samozavest in izkušnje za nadaljnje delo.
Druga okrogla miza, ki jo je povezovala Nataša Jelić, je sledila okrogli mizi, na kateri so pod vodstvom povezovalca Vojka Vidmarja razpravljali o baletnem izobraževanju. Na tretji bo govora o statusu baletnih plesalcev v času zaposlitve in po njej. To tematiko je že na drugi okrogli mizi načel predsednik Društva baletnih umetnikov Tomaž Rode. Predlagal je institucijo, ki bi skrbela za slovenske plesalce.