Tokratni gledališki informans z naslovom Severni red AČ::EL, kjer se za kraticami skrivata konstruktivista Avgust Černigoj in El Lisickij, po besedah atraktorja informansa Dragana Živadinova ne bo v obliki prelomne razstave. Informans bo osredinjen na Černigojevo konstrukcijo L, ki jo je posvetil svojemu kolegu Lisickiju, ter konstrukcijo slednjega, ki je poimenovana radijski napovedovalec. Informans naj bi prispeval k spominu in opominu, kjer se je "začela modernost". Ob tem je Živadinov še dodal, da sta bila tako Černigoj kot Lisickij na začetku 20. stoletja "na istem valu velike avantgardistične spremembe".

Gledališki informans se bo posvetil tudi Izidorju Cankarju in njegovemu sporu s Černigojem na razstavi. V ospredju spora je bilo po besedah Živadinova prav vprašanje, kaj je in kaj ni umetnost. Kot je opisal Živadinov, naj bi Cankar na razstavi po navedbah prič doživel velik šok. V močnem odzivu je skoraj začel suvati konstrukcije s podstavkov. Na srečo te meje ni prestopil, je pa vpil na Černigoja, da to, kar je razstavljeno, ni nobena umetnost, je dogajanje pred stoletjem ponazoril Živadinov.

V informansu bodo kot igralci nastopili Ivan Lotrič, Mak Tepšič, Mila Peršin, Bojan Mežnaršič in Timotej Novaković. Kaskadarji v informansu so Filip Kržišnik, Blaž Slanič, Gaj Martel in Jan Vidmar.

Umetniško ekipo gledališkega informansa, ki je nastal v produkciji zavoda Delak, poleg Živadinova sestavljajo še Dunja Zupančič, ki se podpisuje pod digitalne konstrukcije, sceno in kostume, Aljoša Živadinov Zupančič kot sorežiser ter Gregor Mesec, ki je oblikoval video, in Janez Kocjan, ki je oblikoval svetlobo. Za celostno podobo je poskrbel Miha Turšič.

Vstopnice za gledališki informans, ki traja približno 45 minut, ogleda pa si ga lahko okoli 150 ljudi, so brezplačne, a jih je potrebno rezervirati na spletni strani Postgravityart.space.

Černigoj je leta 1924 po vrnitvi iz znamenite avantgardne šole Bauhaus v telovadnici tedanje Tehniške srednje šole v Ljubljani, kjer je nekaj mesecev po razstavi postal profesor, postavil prvo konstruktivistično razstavo na Slovenskem. Na razstavi pred 100 leti so bile na ogled predvsem konstrukcije, kontrareliefi in maketni osnutki arhitekture.

Razstava je po besedah Živadinova takrat vzpostavila vse temeljne probleme, kateri so bili aktualni šele kasneje. Šlo je za vprašanja stilne formacije, "govorimo lahko o umetnostni revoluciji, a ne o revolucionarni umetnosti", je še dodal sogovornik.

Černigoj (1898-1985) se je rodil v Trstu, kjer je obiskoval umetno-obrtno šolo. Po koncu prve svetovne vojne je poučeval risanje v Postojni. Od leta 1922 je študiral na münchenski akademiji Becker-Gundahel. Obiskoval je tudi znamenito šolo Bauhaus v Weimarju, kjer je bil v neposrednem stiku z umetniki, kot so Walter Gropius, Paul Klee, Vasilij Kandinski, Laszlo Moholy-Nagy in Oskar Schlemmer. Tu se je seznanil z avantgardističnim gledališčem, ruskimi konstruktivisti in sodobnim oblikovanjem.

Černigoj velja za utemeljitelja konstruktivizma pri nas in enega najvidnejših predstavnikov zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Leta 1976 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo na likovnem področju.