Kot je povedala predsednica simpozija Mateja Pezdirc Bartol, Zupanov dramski opus zaznamuje svojevrsten paradoks: po eni strani je bil avtor nagrajen z najvišjimi nagradami - Prešernova nagrada za Rojstvo v nevihti, zmaga na anonimnem natečaju jugoslovanskih gledališč z besedilom Bele rakete lete na Amsterdam, po drugi strani pa so njegova besedila na odre pogosto prihajala z večdesetletno zamudo, nekatera še do danes niso dočakala objave ali uprizoritve, od zadnje uprizoritve katere od njegovih dram pa je minilo že skoraj 30 let.

Ideja za simpozij se je po njenih besedah porodila v Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, saj se jim je zdelo prav, da ob 100-letnici Zupanovega rojstva ponovno preberejo njegov celoten dramski opus in ga tudi ovrednotijo.

Zupanova dramska dela so bila drzna, saj so ob svojem nastanku pogosto prinašala nekonvencionalne idejne in oblikovne rešitve, zato jih nikoli ni bilo moč vključiti v prevladujoče literarne tokove. Hkrati pa so izjemno raznolika, tako po svoji formi, jeziku in slogu, motivih, temah in idejah kot po žanrskih opredelitvah.

Simpozij so zasnovali v treh delih. Prvi del s pričetkom ob 10. uri bo potekal v dvorani Antona Trstenjaka na rektoratu univerze v Mariboru. Svoje referate bodo predstavili Ivo Svetina, Gašper Troha, Barbara Orel, Tomaž Toporišič in Blaž Lukan. Sama bo v svojem prispevku prikazala razvojno pot Zupanove dramatike.

Ob 14.30 bo na malem odru SNG Maribor sledila okrogla miza, na kateri bodo fenomen Vitomila Zupana predstavili skozi njegovo ustvarjanje za različne medije. O dramskih besedilih, gledaliških uprizoritvah, radijskih igrah, televizijskih in filmskih scenarijih bodo spregovorili Mojca Kreft, Vilma Štritof, Metod Pevec in Mare Bulc, moderator bo Matej Bogataj.

Tretji del simpozija pa bo ponudil krstno uprizoritev Zupanove še neobjavljene igre - drame Tretji zaplodek iz leta 1941. Uprizoritev so pripravili študentje Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT).

Simpozij Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije in Festival Borštnikovo srečanje pripravljata v sodelovanju z AGRFT, Filozofsko fakulteto v Ljubljani ter Slovenskim gledališkim inštitutom.

Vitomil Zupan (1914-1987) se je po maturi na ljubljanski gimnaziji vpisal na gradbeni oddelek Tehniške fakultete v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil sprva v italijanski internaciji, kasneje pa se je pridružil partizanom. Po vojni je bil urednik kulturnega programa na Radiu Ljubljana. Leta 1947 je dobil Prešernovo nagrado, leto kasneje pa je bil zaradi svoje kritične drže do oblasti obsojen na zaporno kazen. Po prihodu iz zapora leta 1954 je diplomiral na gradbeni fakulteti ter delal kot samostojni pisatelj.

Zupanov literarni opus ni le raznolik, temveč tudi obsežen, znotraj njega je moč najti pripovedno prozo, gledališko, radijsko in televizijsko dramatiko, filmsko scenaristiko, poezijo, esejistiko, filmsko kritiko in prevajalstvo, največ pa je romanov. Med najbolj znane sodijo Menuet za kitaro, Levitan, Igra s hudičevim repom ter Apokalipsa sedanjosti.


Povezava: PROGRAM SIMPOZIJA (DOCX / 21 Kb)