Muzikali zahtevna zvrst, a občinstvo venomer pritegnejo

V Sloveniji muzikale uprizarjata Festival Ljubljana in Mestno gledališče ljubljansko (MGL). Festival je kot prvega leta 1972 ponudil enega najuspešnejših broadwayskih muzikalov Goslač na strehi v izvedbi Gledališča Komedija iz Zagreba, MGL je leta 2006 pod taktirko tedanjega umetniškega vodje Borisa Kobala kot prvega postavil Kabaret.

Skoraj v istem času kot MGL se je produkciji muzikalov zavezal tudi nekdanji uspešni smučar Jure Franko; to dejavnost je "krstil" leta 2008 z muzikalom Moje pesmi, moje sanje. Lani pa je po zaslugi producenta Gorazda Slaka v tej obliki zaživela povest Ivana Tavčarja Cvetje v jeseni, ki je v razmeroma kratkem času dosegla več kot 50 ponovitev.

Razlogov, da ta zvrst glasbenega gledališča v Sloveniji pred tem ni imela tradicije, kljub temu, da je v svetu močno zastopana in tudi dobro obiskana, je več. Čeprav v Sloveniji obstaja tradicija dramskega in opernega gledališča, ki izhaja iz ustreznega šolskega sistema, kadra, institucij, znanja in kontinuitete, v primeru muzikala o tem ni mogoče govoriti. Kot je poudaril direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek, ne obstaja niti ustrezen prostor oziroma center za njegovo izvajanje skozi vse leto.

Prvi predpogoj za kakovostno uprizarjanje muzikalov je primerno usposobljen ansambel, katerega člani morajo obvladati tako petje kot ples in dramsko igro, je izpostavila direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor. Vsi navedeni pa so kot razlog navedli tudi visoke produkcijske stroške, med katerimi je treba upoštevati honorarje številčni ekipi, vpeti v nastajanje in izvedbo muzikala, v primeru tujih del pa tudi pridobitev avtorskih pravic. "V današnji situaciji je to ogromna investicija, ki je ni tako preprosto izvesti," je poudaril Slak.

Eden od razlogov za pomanjkanje tradicije muzikalov bi po mnenju Hieng Samobor lahko bilo tudi dejstvo, da klasični muzikal vsaj v izhodišču spada pod okrilje ameriškega teatra. Kljub temu imajo gledalci to zvrst radi, prizorišča so polna, nasploh se po Brlekovem mnenju odlično prilegajo duhu poletnega festivala, ki mora biti tudi sproščujoč.

Vseeno pa bi po mnenju direktorice MGL težko govorili o muzikalu kot o tržni niši, ki v Sloveniji še ni povsem izkoriščena. "Dobiček razprodane dvorane v primeru razkošne postavitve muzikala ni zelo velik. Ko izplačamo tantieme in honorarje članom orkestra, dirigentu ter morebitnim gostom plesalcem in pevcem, ne ostane več veliko. V dvorani velikosti MGL, ki razpolaga z okrog 330 sedeži, o trgu in profitu v navezavi z muzikali ne more biti govora. Naložba je bolj psihološke narave - zadovoljen gledalec se vrne," ocenjuje Hieng Samoborjeva.

Da velike produkcije po finančni plati v Sloveniji niso smiselne, je prepričan tudi Franko. Prav zato si je muzikal Mamma Mia!, ki bo premierno uprizorjen 15. junija v Križankah, zastavil na regijski ravni. "Projekt za samo Slovenijo je enostavno predrag," je povedal.

Brlek je drugačnega mnenja. Muzikal se mu v slovenskem glasbeno-gledališkem prostoru absolutno zdi tržna niša. "Bi pa bilo za njen uspeh potrebno vzpostaviti ustrezno infrastrukturo in kader. Pri tem mislim na nastopajoče, producente, učitelje plesa in petja, tehniko, marketinške izvedence, itd. Treba se je tudi zavedati, da je muzikal še uspešnejši, če je v domačem jeziku in če obravnava domače teme. Mogoče je tudi v tem uspeh muzikala Cvetje v jeseni."

Da tako slovenska literatura kot slovenski ustvarjalci skrivajo še marsikatero tematiko, ki bi lahko bila izhodišče za izviren muzikal, se strinjajo vsi. "Vidim in prostor in čas, ki je primeren temu," ocenjuje Franko. Kot dodaja Brlek, potrebujemo le še ustrezne prevajalce oziroma izvirna besedila in scenarije.

A konkretne zamisli je zaenkrat razkrila le Hieng Samoborjeva: MGL je v okviru prizadevanj za čim manj tujih licenčnih in čim več izvirnih domačih muzikalov, kar je že nekaj sezon njihov repertoarni moto, za sezono 2016/17 naročil nov libreto, ki ga po motivih iz 1001 noči pripravlja pesnica Katja Perat, glasbo bo napisal Boštjan Gombač.