Eno najpogosteje uprizarjanih dram 20. stoletja, ki preigrava življenje dveh parov in igro njihovih odnosov, so v obeh gledališčih premierno uprizorili septembra 2022. V njej nastopajo Nataša Barbara Gračner, Branko Šturbej, Benjamin Krnetić in Klara Kuk. Na festivalu Splitsko poletje je bila razprodana, so sporočili iz Mini teatra.

Magdalena Mrčel je o predstavi za Dalmacija Danas med drugim zapisala, da je Buljan prototip režiserske veličine, njegov ustvarjalni tim pa je prav tako na visoki ravni. "Vizualni vtis predstave Kdo se boji Virginie Woolf?, drame, ki je doživela svoje z oskarjem nagrajeno filmsko priredbo, nastaja na tisti tanki meji med 'not trying too hard' in ekspresionističnim prizorom, ki s svojimi liki, barvami in čustvi preoblikuje emocije."

Pohvalila je tudi posamične igralske vloge ter med drugim zapisala še, da si bodo igralce lahko zapomnili kot "utelešenje vrhunca njihovega poklica, fascinantno prilagodljive, osredotočene, neskončno razgaljene, ranljive in ranjene, eksplozivno dramatične v poplavi čustev, ki so jih tako surovo resnično vrgli pred nas".

"To je ena tistih predstav, zaradi katerih razumemo, zakaj igralci pravijo, da potrebujejo 'močno glavo' - predstava, ki te tako pretresa, da si želiš, da bi se ta agonija končala, a hkrati izvedena tako, da si ne želiš, da bi umetniška imaginacija dosegla svoj konec," je zapisala kritičarka.

Navdušenje po ogledu predstave je izrazila tudi hrvaška pisateljica Borica Jelušić, ki je zapisala, da sta Mini teater iz Ljubljane in Mestno gledališče Ptuj pripravila pravi poklon za sladokusce.

"Močna, mračna energija v interakciji likov, ki prebija lupino meščanskega in akademskega življenja ter se preliva v cinične replike, inhibicije in frustracije, neizogibno dosega rob ekscesa. Občutek, da na odru vlada veliko več osebnosti, kot so štirje določeni protagonisti. Razpadanje v različnih fazah; laž in prevara kot sedativ v neznosni resničnosti. Neka drhteča anima, ki se skuša prebiti skozi mračni labirint, da bi našla olajšanje v coni empatije. Buljanov podpis je superioren, vedno povzdiguje besedilo v višji, provokativen ton, nas vleče v igro in nam ne dovoli, da bi 'mislili na kaj drugega'," je med drugim zapisala.