Nagrajenko je izbrala strokovna komisija v sestavi Jelka Stergel, Polona Juh, Viva Videnović, Dušan Milavec in Boris Petkovič kot predsednik.
"Milena Zupančič se je v kolektivno zavest Slovencev vpisala z vlogama Presečnikove Mete v Cvetju v jeseni in Žašlerce v Vdovstvu Karoline Žašler, obakrat v režiji Matjaža Klopčiča. A bi bilo krivično, če bi omenjali zgolj najbolj prepoznavne igralske stvaritve Milene Zupančič. V več kot petih desetletjih nastopov na filmskem platnu in televizijskem zaslonu je ustvarila več kot 80 vlog, sodelovala je z največjimi avtorskimi imeni na območju nekdanje Jugoslavije. V svojih igralskih stvaritvah je prestopala meje ustaljene filmske igre," se med drugim glasi utemeljitev nagrade, ki jo je na slovesnosti prebrala igralka Polona Juh.
Milena Zupančič, ki je prejela bučne in dolge stoječe ovacije, tako bo prihodu v dvorano kot ob izročitvi nagrade, se je v zahvalnem govoru osredinila na moč filma in zakaj ga ima rada. Povedala je še, da je prva igralka, ki je prejela omenjeno nagrado. O svojem igralstvu pa, da se trudi, da v vsako vlogo stopa z odnosom do vsega, kar jo obkroža.
75-letna Milena Zupančič je izpostavila, da imata največ zaslug zanjo kot igralko prav režiser Matjaž Klopčič in maskerka Berta Meglič. Kot je še dejala, jo nagrada za življenjsko delo navdaja tako z veseljem in hvaležnostjo kot tudi "neko čudno žalostjo", ki jo napeljuje na vprašanje, ali je napočil čas, da se umakne.
Milena Zupančič je gostovala v domala vseh slovenskih poklicnih gledališčih, v gledaliških hišah na ozemlju nekdanje Jugoslavije in tudi pri neodvisnih produkcijah. Za svoje udejstvovanje na filmu in televiziji je osvojila številne nagrade. Je tudi prejemnica Borštnikovega prstana, Prešernove nagrade in zlatega reda za zasluge.
Direktor festivala Labović je pred tem na otvoritveni slovesnosti festivala izpostavil, da bi v Sloveniji nujno potrebovali kontinuirano filmsko produkcijo in da je skrajni čas, da se slovenskemu filmu namenijo sredstva, ki bodo primerljiva s primerljivimi državami. Predlagal je, da se Badjurova nagrada preimenuje v nagrado Milke in Metoda Bajdure.
Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar je izpostavila, da slovenski filmi ne nastajajo zgolj z javnimi sredstvi ter da producenti sredstva za filme v slovenskem jeziku vedno uspešneje nabirajo tudi v tujini, kar kaže, da "domači film uspe prepričati tudi zunaj naših meja".
Vrata je letošnji festival odprl že dopoldne, ko se je začel strokovni program. Prve festivalske ure so bile namenjene najmlajšim generacijam in filmski vzgoji. Sledila je popoldanska delavnica razširjene resničnosti.
Letošnji pregled nove slovenske avdiovizualne produkcije prinaša bero raznolikosti, saj so filmi v tekmovalnem programu žanrsko zelo raznorodni. Prispelo je več prijav kot lani, skupaj 174, za tekmovanje pa je bilo izbranih 53 filmov. V programu igranih celovečercev in dokumentarcev bo tekmovalo 16 filmov ter deset manjšinskih koprodukcij. Dobršen del filmov je nastal s podporo Slovenskega filmskega centra.
Poleg tekmovanja so oblikovali še pregledni in posebni program. Filmi bodo prikazani na treh prizoriščih: Avditoriju in razstavišču Monfort v Portorožu ter gledališču Tartini v Piranu.
Ob najnovejši filmski produkciji bodo počastili tudi več obletnic, med drugim 50. obletnico Čapkove smrti s filmom Vesna ter 60-letnico filmske revije Ekran z razstavo naslovnic. Festival bo spremljal strokovni program.
Selektorji programa 25. Festivala slovenskega filma Portorož so publicistka in filmska kritičarka Veronika Zakonjšek, filmski teoretik Nace Zavrl in direktor festivala Bojan Labović.
Festival slovenskega filma Portorož se bo sklenil v nedeljo s podelitvijo nagrad za najvidnejše dosežke in ustvarjalce, ki so dobile ime po letošnjem otvoritvenem filmu.