Revija Maska izhaja pod okriljem istoimenskega zavoda, njeni urednici pa sta Alja Lobnik in Pia Brezavšček. Ta je dejala, da so pri organizaciji konference izhajali iz premisleka o prekarnosti kot o sedanji poziciji dela na področju umetnosti, ki se je tudi zelo aktualizirala ob epidemiji covid-19.
Kljub vsemu so želeli trenutno situacijo postaviti v zgodovinski kontekst, zato so se odločili, da prekarnost vzporedijo s samoupravljanjem, starejšim načinom upravljanja, ki je bil prisoten v Jugoslaviji, predvsem z vidika, kako se je mogoče drugače organizirati in prekarnost morda celo zaobiti. Po besedah Pie Brezavšček pa so se jugoslovanskega konteksta dotaknili tudi zato, ker so na konferenco povabili predvsem prebojne posameznike in mislece iz nekdanje skupne države, ki so se bili primorani zaradi pomanjkanja primernih delovnih okolji zanje izseliti, so pa v minulih letih tudi sodelovali z revijo.
Na konferenci bo svoje razmisleke predstavilo več kot deset predavateljic in predavateljev. Med njimi bo Katja Kobolt, ki bo v prispevku Kuriranje kot (anti)družbena praksa kritično naslovila in odprla vprašanja vplivov kuriranja kot de-stabiliziranja ustaljenih form, Tomislav Medak pa bo spregovoril o tem, da vrnitve k samoupravljanju ni, samoupravljanje je namreč po njegovih besedah edina prihodnost.
Branislav Jakovljević bo skozi svoj prispevek o eksperimentalnem lastništvu predstavil popolno samoupravljanje na podlagi družbene lastnine v povezavi z aktualnimi kritikami neoliberalizma, medtem ko se bo Miško Šuvaković dotaknil tudi digitalnih proletarcev in digitalnega fašizma ter vmesnega prostora med njimi.
Andrej Mirčev bo spregovoril o okupaciji berlinskega gledališča Volksbühne in odmevih samoupravljanja, Katja Praznik pa bo skozi prizmo delovnih razmer za umetnike preučila politične cilje alternativne umetniške scene oziroma alternativnih gibanj 70-ih in 80-ih let.
Na konferenci bodo svoje misli delili tudi Bojana Cvejić in Bojana Kunst, Nataša Petrešin-Bachelez, Ana Vujanović, Boris Buden in Biljana Tanurovska Kjulakovski. Dogodek bo zaokrožil pogovor z nekdanjimi in zdajšnjima urednicama Maske o uredniških politikah.
Konferenca, ki sodi v program 5. festivala Indigo, predstavlja vrhunec dogajanja, ki so ga v zavodu Maska pripravili ob 100. obletnici izida prve številke Maske ter ob izidu trojne 200. številke Maske. Prispevki iz konference bodo objavljeni v 200cc številki, ki bo skupna številka Maske in dveh ugaslih revij, Frakcije iz Zagreba in Teorije koja hoda iz Beograda.
Revija Maska je sicer skozi zgodovino vselej delovala pod okriljem neinstitucionalnih zavodov. Pia Brezavšček je spomnila, da je bila že leta 1920 ustanovljena v sklopu Društva gledaliških ustvarjalcev Kraljevine SHS, pa tudi kasneje je obstajala kot marginalna revija, ki se je borila za afirmacijo. "Maska se je vselej ukvarjala z nišnim področjem, s teorijo sodobnih scenskih umetnosti, nastala pa je prav zato, ker je bil na institucionalni ravni velik manko na tem področju," je dejala.
Kaj pa prihodnost revije Maska? Pia Brezavšček je poudarila, da je za Masko velik uspeh, da je vztrajala v svojem precej rednem izhajanju, saj so po Balkanu zaradi nemogočih razmer in težav s financiranjem ugasile številne podobne revije. Z Aljo Lobnik sta uredništvo prevzeli lani, z odgovornostjo do njene dediščine, a tudi z lastno vizijo njene revitalizacije: "Masko želiva narediti bolj prisotno v živi teoretski mladi misli v našem prostoru, saj meniva, da če bo usidrana tukaj, bo lahko morda ponovno dosegla tudi neko internacionalizacijo."