Vipotnik je svoje delo posvetil predvsem oblikovanju vidnih sporočil s področja kulture. Skalar se je spominjal, da so se v njegovem ateljeju zbirali številni pisatelji, pesniki in gledališčniki.
Z Jesihom sta si bila zelo blizu. Pesnik je zapisal, da je bil Vipotnik kot prijatelj "zanesljiv, širokodušen in odprt tovariš, zmogel je sočutiti in nasprotovati, oboje vselej z nekim jasnim, prepričljivim poštenjem, zmogel se je čuditi in se navdušiti, poslušati in sijajno pripovedovati, pri tem ga je odlikoval živ bistrc, vir bliskovitih domislic".
Po besedah Jesiha je imel Vipotnik za svoj poklic intuitiven dar, hkrati pa ga je določal analitičen um: "Odločitve je premišljal z različnih zorišč, elementarno estetskih in nič manj družbeno etičnih; tako jih je mogel vselej prepričljivo razložiti in utemeljiti. Bil je perfekcionist, nepopustljivo zahteven najprej do sebe, a tudi do drugih v procesu."
Vipotnikova dela so po Jesihovih besedah odločilno zaznamovala pogled našega včerajšnjega časa: "Plakati, opreme, vsaj en ovitek plošče, nekaj logotipov, nekaj scenografij, in tistega časa brez njih si ne moremo misliti - kot ne brez domačega mesta - naselila so se v nas in se zrasla z nami." Dodal je, da je v tem težkem trenutku vsem, ki jih ob zapisanem spremlja še podoba njegove polne osebnosti, "najsi o končnosti že kaj vedo", hudo ob njegovi izgubi.
Slovenski likovnik in profesor Peter Skalar, ki je bil skupaj z Vipotnikom med ustanovitelji Studia MSSV, je bil Vipotnikov dolgoletni oblikovalska kolega. Potem, ko sta šla oba na svoje, sta imela studia v skupnih prostorih v stari Ljubljeni.
Vezali so ju skupni projekti, kot sta bila celostna grafična podoba Ljubljanske banke in proslava 100-letnice rojstva Ivana Cankarja, za katero so prejeli skupinsko Prešernovo nagrado. Sicer pa sta z zanimanjem spremljala snovanje in realizacijo projektov drug drugega.
"Mnogokrat me je vprašal za mnenje, posebno ko je snoval kakšen znak, jaz pa sem občudoval njegove oblikovalske stvaritve, številne presenetljive plakate za gledališke predstave in mnoge zelo lepe knjige. Gojila sva globoko medsebojno spoštovanje, kljub temu, da sva si bila po oblikovalski naravi zelo različna," je zapisal Skalar.
Po njegovih besedah je bil Vipotnik zelo predan vrhunski kakovosti grafično oblikovalskih izdelkov: "Bil je široko razgledan, načitan in študijozen človek. Mnogokrat me je presenetilo njegovo globoko poznavanje zgodovine grafičnega oblikovanja. Vsake naloge se je loteval zelo študijsko ter z veliko ustvarjalno svežino in prodornostjo. Njegovi plakati za gledališke predstave so javnost presenečali z zelo močnimi in lucidnimi idejami in navduševali z izjemno likovno kakovostjo ter dodelanostjo."
Skalar se je spominjal, da sta se z Vipotnikom mnogokrat pogovarjala o najrazličnejših strokovnih, kulturnih in širše družbenih temah - "bil je zelo trden in vztrajen v svojih stališčih, sicer pa zelo družaben človek". Zapis je sklenil z besedami: "Matjaž je bil zelo posebna, plemenita in močna osebnost, ki je spremljala moje delovno življenje. Zelo ga bom pogrešal."