Navodila ponujajo zgodbo "o treh samostih, prvenstveno ženskih", je na novinarski konferenci uvodoma povedala direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor. Po njeni oceni je Ani Duša uspelo ženski glas ujeti na več ravneh, tako asociativni kot čustveni in geografski, s čimer je presegla enostavno žensko pisanje.
Pripoved Navodil se začne z omembo avtoričine stare mame, nato pa je zgodba umeščena v tri zelo raznovrstne kontekste: sodobno Slovenijo, vrvež italijanskega pristanišča v polpretekli zgodovini ter v prostranost ameriške pokrajine na meji s Kanado, je naštela Barbara Hieng Samobor.
Po besedah Ane Duša se besedilo lahko bere tudi kot dnevniški zapis v literarni obliki, saj gre v veliki meri za avtobiografsko pisanje. Barbara Hieng Samobor je opozorila na univerzalnost, s katero je avtorica v besedilu presegla opis svoje lastne izkušnje.
V monodrami igra Julita Kropec, ki je precej mlajša od protagonistke v besedilu, vendar v predstavi po oceni direktorice in umetniške vodje MGL zelo prepričljivo igra tudi zavoljo pedagoških kompetenc Ane Duša. Kot je podarila avtorica, je končno obliko besedilo dobilo prav z igralko, kar je po oceni Ane Duša prednost gledališča.
Avtorja t. i. pošastne monodrame o Meduzi sta Nebojša Pop-Tasić in Karin Komljanec, ki v predstavi tudi upodablja Meduzo. Kot je povedala Barbara Hieng Samobor, sta želela mit Meduze predstaviti tukaj in zdaj, obenem pa veliko vlogo pripisati tudi gledališču. Pop-Tasić je povedal, da sam vedno poskuša tudi na najtežja vprašanja odgovoriti skozi okvir gledališča.
Tokrat se je lotil Meduze kot dela grške mitologije. Kot je pojasnil, Evropejci radi polepšujemo stvari, "tako smo ponosni, da smo od Grkov prejeli kulturo, znanost, civilizacijo, obenem pa pozabljamo, da prav tako tudi njihovo sovraštvo do žensk, poveličevanje moškega principa ter različne destruktivne sisteme vladanja, kot sta denimo nacizem in fašizem".
Dramaturginja predstave Eva Mahkovic je opozorila predvsem na lik Meduze, ki je predstavnica izoliranih žensk, poslanih na obrobje, in se ob tem z Barbaro Hieng Samobor spraševala, kako izolacija in drugi moški manevri naredijo iz ženske pošast. Karin Komljanec je povedala, da je v Evi Mahkovic našla sogovornico s poznavanjem sodobnih ženskih vprašanj, obenem pa s smislom za humor, ki je v predstavi s prepletom tragičnosti in komičnosti ključen.
Scenografka in kostumografka je bila Katja Komljanec Koritnik, ki je povedala, da je bil izziv ustvariti prostor, "v katerega se lahko človek zavleče, ko je sam". Za video, ki na negledališki način podpira dogajanje, je poskrbel Jure Stušek, ki je dejal, da mu je bila v veliko pomoč zasnova scene. Oblikovalka giba je bila Veronika Valdes, za glasbo je poskrbel Nebojša Pop-Tasić s svojim sinom Valentinom Pop-Tasičem. Oblikovalec svetlobe je bil Andrej Koležnik, zvoka Gašper Zidanič, za masko je poskrbela Anja Blagonja.
Pri predstavi Navodila je bila kostumografka Nina Čehovin, oblikovalec svetlobe in zvoka pa Aljoša Vizlar.