Me slišiš?, sveže izdani knjižni prvenec Simone Semenič, ene najbolj prepoznavnih slovenskih dramatičark in trikratne Grumove nagrajenke, lahko označimo kot zbirko treh avtobiografskih dramskih besedil: Jaz, žrtev. (2007), Še me dej (2009) in drugič (2014), ki so bila predloga za avtoričine solo performanse. V novo, izvirno strukturo pa jih vsebinsko in kronološko poveže zabaven in luciden, esejistično-romaneskni vezni tekst, s katerim avtorica nadgradi svojo samopripoved in vzpostavlja nove ravni dialoga z bralcem. V delu Me slišiš? se Simona Semenič – kot ugotavlja sama – ukvarja predvsem z avtoriteto in skozi osebne pripetljaje bolj ali manj benti čez sistem, v katerem trenutno živimo; dodamo naj morda le, da je pri tem slogovno sveža, izrazno angažirana in neprizanesljivo duhovita: „Saj se ne delam norca iz nikogar. No, morda tu pa tam iz zdravnikov. Politikov. Inštanc. Zakonov. Sistemov. Družbe. Vlade. Države. Kulture. Sebe.“
O avtorici
Simona Semenič (1975) je iz Ajdovščine. Zaključila je študij dramaturgije na AGRFT v Ljubljani; je dramatičarka, performerka in režiserka. Za svoja dramska dela je prejela tri Grumove nagrade (l. 2009 za 5fantkov.si, 2010 za 24ur in 2015 za sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije). Predstave po njenih delih so prav tako prejele več nagrad (Šeligova nagrada 2012 za besedilo Gostija in 2015 za besedilo 1981, nagrada publike na festivalu Teden slovenske drame 2012 za predstavo Gostija, nagrada Društva kritikov in teatrologov za predstavo Gostija, 2012). Besedila Simone Semenič so prevedena v dvanajst jezikov in uprizarjana tako na domačih odrih kot tudi po Evropi (Švedska, Norveška, Rusija, Bolgarija, Srbija, Avstrija, Slovaška, Albanija,…), na Bližnjem vzhodu (Izrael) in v ZDA (New York).
Uprizorjena besedila v Sloveniji v zadnjih letih:
2016 – avtorsko besedilo mi, evropski mrliči (SMG, režija Sebastijan Horvat), avtorsko besedilo 1981 (SNG Drama Maribor: režija Selma Spahić)
2015 – avtorsko besedilo sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije (MGL, režija: Diego de Brea), avtorsko besedilo medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti (SNG Drama Ljubljana, režija: Primož Ekart);
2014 – avtorsko besedilo 1981 (AGRFT, režija: Nina Rajić Kranjac), dramska adaptacija Pepelka (LGL, režija: Ivana Djilas), avtorsko besedilo za performans drugič (Mesto žensk, režija in nastop: Simona Semenič), avtorsko besedilo za performans 43 happy ends (Dixon place New York, režija in nastop: Simona Semenič);
2013 – dramska adaptacija Pazi, Pika! (LGL, režija: Tijana Zinajić), soavtorstvo pri performansu Bulc in Semenič na prodaj (MSUM);
2012 – dramska adaptacija Ubij me nežno! (MGL, režija: Zala Sajko); avtorsko besedilo 24ur (SNG Nova Gorica, režija: Jaka Ivanc), soavtorstvo pri performansu Kapelj in Semenič v sestavljanju (Integrali);
2011 – avtorsko besedilo gostija (Imaginarni, režija: Primož Ekart); soavtorstvo besedila Kdo je naslednji (Maska Ljubljana, režija: Janez Janša);
2010 – avtorsko besedilo 5fantkov.si (MGL, režija: Jure Novak);
2009 – avtorsko besedilo za performans Še me dej (Gledališče Glej, režija in nastop: Simona Semenič); soavtorstvo besedila Iz principa (Gledališče Glej, režija: Jure Novak).
Vzporedno s pisanjem dram je Simona Semenič tudi avtorica gledaliških performansov (Jaz, žrtev., Še me dej, drugič), v katerih sama tudi nastopa: z njimi je gostovala tako na slovenskih festivalih (Mesto žensk, Borštnikovo srečanje, Teden slovenske drame, Rdeče zore, Ukrep) kot tudi v tujini (ZDA, Srbija, Madžarska, Romunija, Velika Britanija) in doživela izjemne kritiške odzive. Me slišiš? je knjižni prvenec Simone Semenič.
Gostje
Dr. Vesna Leskošek je izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s spolom, socialno državo, družbenimi neenakostmi, revščino in mladino. V zadnjih letih je v soavtorstvu izdala dve monografiji: Nasilje nad ženskami v Sloveniji (Aristej, 2013) in Zaposleni revni (Sophia, 2013) ter je soavtorica spremne študije k prevodu Oxfamovega poročila Gospodarstvo za 1%.
Tanja Tuma, profesorica francoščine in angleščine, je že zelo zgodaj svoje življenje zapisala knjigam. Sprva kot urednica, nato kot založnica in končno kot pisateljica. Diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz francoskega in angleškega jezika s književnostmi ter dodatno študirala nemški jezik. Kmalu po diplomi se je v Cankarjevi založbi zaposlila kot urednica, kasneje pa vrsto let vodila Center Oxford. Leta 1996 je ustanovila lastno založbo, Založbo Tuma, pri kateri so izšla pomembna dela kot Antologija slovenskih pesnic, Pozabljena polovica, Skriti knjižni zakladi pa tudi zbirki Beri globalno in Beri aktualno, ki se lotevata konfliktov med kulturama: islamsko in zahodno-evropsko. Je članica Društva slovenskih založnikov, ki mu je tudi predsedovala v dveh mandatih. Od nekdaj je bila zagovornica Zakona o enotni ceni knjige, ki je leta 2014 končno prišel tudi v veljavo v Sloveniji ter pobudnica bralnih kampanj za mlade kot Knjigajmo, migajmo in Ni igre brez drame. Je tudi avtorica številnih člankov s področja založništva.
V letu 2013 je izšel njen prvenec Winds of Dalmatia v angleškem jeziku, z zgodovinskim romanom Češnje, bele in rdeče dve leti za tem pa je dodobra razburkala slovensko bralstvo. Tanja je aktivna članica iniciativnega odbora ŽO SC PEN MIRA. Pri zbirki 100 Slovanskih romanov sodeluje s Forumom slovanskih kultur kot svetovalka za založniška vprašanja.
O založniku / KUD AAC Zrakogled
KUD AAC Zrakogled je neodvisna nevladna organizacija s sedežem v Kopru, v okviru katere od leta 1996 delujejo pisci, prevajalci, ustvarjalci s področja uprizoritvenih umetnosti, pedagogi in raziskovalci. Delovanje društva je ves čas usmerjeno v sožitje z večkulturnim prostorom Istre in izvajanje projektov, ki kritično reflektirajo pojave sodobne družbe, s posebnim poudarkom na umetniško-znanstveni interdisciplinarnosti. Društvo je aktivno zlasti v poljih literature (predvsem založništva, prevajanja in organizacije literarnih prireditev ter dogodkov), uprizoritvenih umetnosti, raziskovanja in izobraževanja; pred nekaj leti so svojo založniško dejavnost nadgradili s konceptualno zaokroženo zasnovo prevodne zbirke Helia, v kateri izdajajo vrhunska sodobna dela tujih avtorjev (Daša Drndić, Zyranna Zateli, Juan José Millas, Dragan Velikić, Nedjeljko Fabrio, Nelida Milani,...), ki geografsko, kulturno, vsebinsko in/ali tematsko sodijo v prostor Istre in Sredozemlja: v njej je doslej izšlo 11 knjižnih naslovov. Poleg slednjih je posebno pozornost javnosti vzbudila zlasti knjiga Marine Cvetajeve Poskus sobe. Pesnitve in proza, za prevod katere je Andreja Kalc prejela nagrado Radojke Vrančič za najboljšo mlado prevajalko na Slovenskem knjižnem sejmu, nominirana pa je bila tudi za mednarodno nagrado „Read Russia“. Referenčnost založniškega dela je potrdila tudi izvedba mednarodnega projekta Jezik-Lingua, katerega nosilec je bila Italijanska Unija-Unione Italiana; v tem okviru so pripravili slovenske prevode petih literarnih del nekaterih najvidnejših avtorjev (Mario Schiavato, Alessandro Damiani, Nelida Milani, Ligio Zanini; Zgodovina in antologija italijanske književnosti Kopra, Izole in Pirana avtorice Nives Zudič Antonič) italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem. So eden od ustanoviteljev Zveze kulturno-umetniških in literarnih društev Modro-bela ptica in član Asociacije, društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti.