Minulo leto so v Mestu žensk startali z iniciativo povezovanja s festivali, posvečenimi ženski ustvarjalnosti, ter v obliki predavanja in vizualne prezentacije predstavili Mesto žensk na festivalu FEM (Girona, Španija). Po prvem koraku se je izkazal interes po nadgradnji v obliki izmenjave programov. Tako so Mestu žensk na letošnji izdaji FEMA ponudili poseben fokus, v katerem bodo predstavili ustvarjalnost ženskih performerk iz Slovenije in širše regije. Cilj gironskega festivala je predstavitev pionirk performativne umetnosti in spodbujanje mlajših ustvarjalk, zato so v izbor vključene Vlasta Delimar (Hrvaška); Dubravka Duba Sambolec (Slovenija) – obe za sekcijo pionirke – ter Milijana Babić (Hrvaška) – sekcija mlajša generacija performerk.
3. - 5. marec
Mesto žensk predstavlja / Festival FEM, Girona, Španija
3. marec ob 20.30 – Cinema Trufaout
Dubravka Duba Sambolec: video performans Conversion iz serije No Home Videos (1999-2000)
Video performans Conversion je del opusa NoHomeVideos©, ki vsebuje 14 del, posnetih med leti 1999-2000, ki so bila premierno predstavljena na 6. Mednarodnem festivalu sodobnih umetnosti – Mesto žensk leta 2000. Umetnica s performansom Conversion konfrontira obiskovalca/gledalca z navidezno absurdno akcijo ženske, ki zavezanih oči hodi po prazni sobi s puško v rokah in ponavlja “I don’t exist”, nabije puško in strelja … v prazno. Pri akciji jo vodi žensk glas v ozadju. Video tematizira frustracijo, upor ter jezo žensk glede položaja v družbi. Obenem pa aludira na kompleksnost problema izključitve žensk iz javnega življenja, čemur vzrokujejo globoko zakoreninjene kulturne kode.
Duba Sambolec, rojena leta 1949 v Ljubljani, od leta 1992 živi in dela na Norveškem. Za seboj ima že 33 samostojnih razstav, številne mednarodne skupinske predstavitve in dolgo akademsko kariero. Njeno dosedanje umetniško ustvarjanje je osredotočeno na video performanse, ki govorijo o kontroli, dominaciji, podreditvi in strategijah preživetja, naslavljajo kulturno represijo v vsakdanjem življenju v času krize ter se ukvarjajo z vprašanjem ženske identitete in izginotja centra v kontekstu globalizacije. V njen bogat umetniški opus pa sodijo tudi kiparski izdelki, multimedijske inštalacije, risbe, digitalni foto kolaži, site-specific skulpture …
4. marec od 9.30 - 14.00 – Centre Cultural la Merce
Miljana Babić: kolektivni performans Gradnja svetle prihodnosti v produkciji Mesta žensk
Delo je navdihnila nova strategija Evropske komisije za promocijo enakopravnosti spolov v Evropi, ki do leta 2020 načrtuje 50-odstotno zastopanost žensk in enako plačilo na vseh vodilnih položajih na področju gospodarstva, politike in znanosti ter splošno pravilo kvot za vse javne institucije. Ali se nam obeta svetla prihodnost? Stolp iz kart pa ni samo igra, ampak tudi izražajoča, pomenska struktura argumentov na majajoči osnovi, ki se bodo porušili, če bomo odstranili en element in vse bo razpadlo »kot krhek stolp iz kart« ... kot naše sanje, želje in vizije ....
Milijana Babić, rojena 1974 na Reki na Hrvaškem, je leta 2001 diplomirala iz likovne umetnosti (kiparstvo) na Durban Institute of Technology v Južni Afriki ter leta 2007 opravila magisterij iz likovne umetnosti na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je članica Croatian Freelance Artists Association in Croatian Association of Visual Artists na Reki in v Zagrebu. Dela tudi kot izredna docentka na oddelku za kiparstvo na Akademiji za uporabno umetnost na Reki. Prejela je številne nagrade, njene kolekcije pa hranijo v Muzeju moderne umetnosti, Reka (Hrvaška), Durban Art Gallery in Tongaat-Hulett Sugar Association Durban (JAR).
4, marec od 18. 30 - 20.30 – Centre Cultural la Merce
Avdio-video prezentacija umetnic Vlaste Delimar in Milijane Babić
5. marec od 19.30 - 22.30 – Centre Cultural la Merce
Vlasta Delimar: performans Erzsebeth Bathory ter akcija v javnem prostoru Treba vjerovati muškarcima
Umetnica Vlasta Delimar s performansom Erzsebet Bathory problematizira odnos sodobne družbe do smrti, ki se v družbeni zavesti odraža kot zanikanje oziroma odrivanje iz polja zavesti in zavedanja ter zavzema status tabuja. Bojazen pred minljivostjo pa poraja željo po nesmrtnosti. Delimarjeva je za izhodišče vzela obsedenost plemkinje Erzsebet Bathory, ene najzloglasnejših serijskih morilk v zgodovini, ki se je za večno lepoto in mladost kopala v krvi devic.
»V performansu Erzsebeth Bathory problematiziram nasilje današnjega časa s posebnim poudarkom nasilja do samih sebe ter s tem brezobzirnega in neodgovornega obnašanja do naravnih vrednot, ki so temelj vsake eksistence.« (V. Delimar)
Vlasta Delimar, rojena 1956 v Zagrebu, kjer tudi živi in dela, je na umetniško sceno stopila konec sedemdesetih let. Svoje delo razvija predvsem skozi performans in fotografijo ter instalacijo in video. Z umetniškim delovanjem je začela v krogu zagrebške Grupe šestorice autora. Delimarjeva v prvi vrsti uporablja avtobiografski pristop. Z raziskovanjem sebe, lastnega telesa in osebne izkušnje pa se njeno delo hkrati dotika vprašanj spolov, identitete, seksualnosti, komunikacije in medsebojnih odnosov ter se povezuje s širšim družbenim kontekstom. Vlasta Delimar je delo, ki ga zaznamujeta telesnost in erotičnost, direktnost in iskrenost, provokativnost in konfrontacija, realizem in življenjskost, doslej predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah.
***
Torek, 22. in sreda, 23. marec ob 20.00 / Klub Gromka (AKC Metelkova mesto, Ljubljana): Večna medikacija - ponovitev uspešnice
Slovenska adaptacija gledališke predstave Endless Medication
Režija in priredba: Simona Semenič in Marijs Boulogne (Belgija)
Nastopata: Barbara Krajnc in Jelena Rusjan
Produkcija: Društvo Mesto žensk
»Konceptualno močna in duhovita predstava na koncu na odru pusti človeško pogorišče - lepljiv sok lubenice, smeti, izločki.«
(Iva Kosmos, Radio Študent)