Besede iz hiše Karlstein so most med zgodnjo poezijo in poznejšimi romani leta 1997 umrle slovenske pesnice, pisateljice in igralke, rojene v Mariboru. Tudi to njeno delo opozarja na problem patriarhalnega reda v družbi.

Jozefina, razdeljena na dve telesi, na obreden način, skoraj preko iniciacije, potuje po postajah svojega notranjega sveta in preko lastnega žrtvovanja razkriva, da v svojo hišo vabi ubijalce, tiste, ki morijo. Njen jaz potuje po treh postajah - preko gospoda, nedolžnosti, do zavedanja lastnega telesa do tretje postaje, ki pomeni zaznamovanost, saj v njeno hišo, ki lahko simbolizira tudi družbeno zaprtost in brezizhodnost, ljudje prihajajo in iz nje odhajajo.

Kot je povedala Brina Klampfer, je uprizoritev tega dela nastala ob 20. obletnici smrti Berte Bojetu, ki je omenjeno pesniško zbirko izdala pred skoraj tremi desetletji. Ta je na izdajo čakala kar pet let, saj so že leta 1984 v režiji Damirja Zlatarja Freya krstno uprizorili predstavo Pogovori v hiši Karlstein, v kateri so nastopile avtorica sama, igralka Alja Tkačev ter Sonja Kononenko.

Karlstein je grad na Češkem, ki je bil zgrajen sredi 14. stoletja. Zgraditi ga je dal Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva. Za časa nastanka je grad služil predvsem za hranjenje kraljevih zakladov, ki so jih večkrat preselili, saj je bil grad oblegan.

"Celotna poetika Berte Bojetu vedno obstaja na več ravneh. Prav ta način upesnjevanja pa se zdi edini možen za razdvojenost, ki avtorico spremlja skozi vse življenje. Judinja po očetu, ki jo je zapustil, zaznamovana z materinim odhodom v zapor, kristjanka po materi, se je vse življenje borila in iskala svojo izgubljeno identiteto," je še dodala dramaturginja predstave.