Predstava Extremalism je ekstremna, ker raziskuje možnosti človeškega giba, scenografije in luči do zadnje potankosti, ter minimalistična, ker se želi vrniti k bistvu gibanja in preprostosti v času vprašanj, kot so: kaj je odgovor človečnosti na današnjo krizo, kako se telo odzove v ekstremnih situacijah in kako lahko preživi v minimalnem okolju.

Glasbo za 30-minutno koreografijo je ustvaril islandski skladatelj Valgeir Sigurđsson, nizozemski vizualni umetnik Henk Stallinga pa je oblikoval posebno svetlobno skulpturo Verižna reakcija, ki ponazarja minevanje časa: včeraj, danes, jutri. "Extremalism je bistroumna koreografija, ki povezuje velik ansambel in čudovito scenografijo," je zapisal francoski časnik Les Echos.

V Boleru, priljubljenem delu Mauricea Ravela, sta koreografa opustila vprašanje scenografije ter se osredotočila na trenje med telesnim in glasbo. V raziskovanju tematik, ki so povezane z upornim telesom, glasba ni več pisalo, ki bi orisalo pripoved, temveč izstopa kot protagonistka, s katero se soočajo vsi plesalci.

"Spopad med devetimi plesalci in simfoničnim orkestrom se morda dozdeva neenak, vendar se morajo plesalci osvoboditi glasbe - celo resonance, odzvoka, ki ga glasba izzove v njihovem telesu. Bolj kot obvladujoča sila je glasba Bolera simbol notranjega boja, ki odraža dvojnost vsakega plesalca. Telo v zanosu neizprosne ritmične linije razkriva svoje omahovanje, razcepe, težnje. Osvoboditev je zato mogoča samo, ko glasba izzveni v brutalnem spopadu glasov, ko se vlogi navsezadnje zamenjata," so o predstavi zapisali v CD.

Slovensko občinstvo je Greca in Scholtna kot vrhunska koreografa, prvega pa tudi kot plesalca, v CD spoznala v letih 1998 in 2001 v okviru festivala Exodos, v okviru plesnega abonmaja pa tudi leta 2007 s koreografijo Pekel (Hell).

Ustvarjalne moči sta združila v 90. letih ter leta 1995 v prvem solu Bianco raziskovala skrivnosti telesa in njegovih notranjih motivov. Za svojo izvirno umetnost, ki spaja doslednost raziskovanja in moč imaginacije, sta izumila termin ekstremalizem ter razvila "celovit plesni kozmos ter pisavo, porojeno iz napetosti in sinhronosti, ki se napaja tako pri klasičnem besednjaku kot tudi postmodernem plesu", so še zapisali v CD.