Na hrastu je samo en želod in vsaka od živali je prepričana, da mora biti njen. Vsaka to dejstvo utemeljuje z zanimivimi in duhovitimi argumenti, a želod nenadoma izgine. Živali začnejo izginotje raziskovati in obtoževati druga drugo. A v resnici je želodek odpihnil veter, ga položil na mehko zemljico, ga pokril s prstjo, da bo iz njega zrasel nov hrast in rodil dovolj želodkov za vse gozdne živali.

Živalski liki so otrokom po besedah Erženove blizu, poosebljene živali pa so dober vstop v zgodbo in so točka identifikacije, ki omogoča branje pripovedi. "Žolna, merjasec, srnjaček in veverica - vsaka s svojo prepoznavno obliko, z značajskimi lastnostmi, ki jim jih pripisujemo - omogočajo majhne in dragocene skice o zvitosti, bojazljivosti, pogumu, trmi, skratka o vsem, kar otroci spoznavajo in bodo spoznavali v medosebnih odnosih," je dodala avtorica predstave.

Režiser in avtor likovne podobe za predstavo, ki jo v Lutkovnem gledališču Maribor posvečajo najstarejšemu drevesu znotraj nekdanjega mestnega obzidja, mogočnemu hrastu, ki danes krasi njihov avditorij, je Silvan Omerzu, avtor glasbe pa Vasko Atanasovski. Lutke in sceno sta izdelala Silvan Omerzu in Žiga Lebar, kostume za lutke pa Iztok Hrga. Z lutkami na odru upravljajo Metka Jurc, Vesna Vončina, Danilo Trstenjak, Uroš Kaurin in Gregor Prah.