Ob Bečki in Volpijevi, ki sta znanca še iz časov študija lutkovne umetnosti na praški univerzi, sta pri postavljanju predstave sodelovala še Zala Dobovšek in Johana Vanousova, avtorica likovne podobe pa je Tereza Venclova.

Kot je povedal Bečka, je predstava namenjena nekoliko starejšim otrokom in je nekakšna nadgradnja predhodne zelo uspešne predstave njegove študentke Elene Volpi Janček Ježek, ki je prav tako bila namenjena poskusu lutkarske komunikacije z otroci. Po besedah avtorjev predstave gre za sestavljenko drobnih zgodb, ki se potapljajo v otroške spomine, kjer nedolžnost in porednost skačeta z roko v roki čez potoke in včasih namerno zgrešita breg.

Volpijeva in Vanousova sta najprej sami našli Twainovi knjigi Dobri nasveti za majhne deklice, pozneje še Dobri nasveti za pridne dečke, ki sta polni izjemno porednih nasvetov za otroke. "Twain otrokom svetuje, da je predvsem potrebno razmišljati s svojo glavo in to na zelo poreden način. To nama je bilo zelo všeč in ko sva raziskovali naprej, sva ugotovili, da je imel zares zanimivo življenje," je dejala Volpijeva.

Ustvarjalci predstave se sicer niso želeli dobesedno držati vsega, kar je v knjigah napisano, saj gre vendarle zgolj za seznam nasvetov. Zato so se odločili narediti zgodbo iz vsakdanjega življenja deklice z veliko težavami.

Dramaturginja Zala Dobovšek je dodala, da so želeli s predstavo preko svojih zgodb zajeti nek Twainov duh, zato je tekst precej oseben in temelji tudi na lastnih izkušnjah vseh, ki so pri pripravi predstave sodelovali. Vsi skupaj so se že zaradi svoje umetniške usmerjenosti zaznali ter poistovetili z drugačnostjo male deklice Nine, glavne junakinje predstave.