STA, 26. 9. 2012

Makalonca tokrat hkrati v lutkovni predstavi in slikanici

Ob 50. obletnici smrti pisatelja Frana Saleškega Finžgarja in 140-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika so se v Lutkovnem gledališču Ljubljana z založbo Miš združili v projektu Makalonca. Pobudnica tako predstave kot knjige po Finžgarjevem besedilu je Eka Vogelnik, ki se podpisuje pod dramatizacijo, režijo in likovno podobo predstave.
Foto: Žiga Koritnik
Foto: Žiga Koritnik
Foto: Žiga Koritnik

Vogelnikovo na Makalonco vežejo družinski spomini. Kot je povedala na včerajšnji novinarski konferenci, naj bi ilustracije za prvotno Finžgarjevo slikanico prispevala njena mama, vendar si Finžgar ni upal odreči prijatelju Plečniku, ki si je tudi sam želel opremiti to delo. Vogelnikovo je ob branju knjige navdušil Finžgarjev izvrsten jezik, ki ga je že tedaj opremil s številnimi arhaičnimi besedami.

V Lutkovnem gledališču Ljubljana (LGL) so z veseljem sprejeli pobudo Vogelnikove za predstavo, med drugim tudi zato, ker je pri njih režirala že Finžgarjevo pravljico Kdo je napravil Vidku srajčico, ki je imela ogromno ponovitev, je povedala v. d. umetniškega vodje Ajda Ross.

Predstava tudi na odru deluje kot knjiga, saj so prizori narejeni tako, kot bi izstopali iz knjige, je povedal dramaturg Blaž Lukan. Finžgar je pripoved napisal po motivih srednjeveške pripovedke o francoskem vitezu Pierru in njegovi izbranki Maguelonni, a jo je priredil za slovenskega bralca. V pripovedki, ki naj bi v Francijo prišla iz arabskega sveta, se mešata pravljični in ljubezenski motiv, kar ohranja tudi predstava, je povedal Lukan.

S predstavo v LGL ohranjajo tudi klasično marioneto, ki je danes redkost. S tehnologijo lutk za predstavo se je spopadel Mitja Ritmanič, ki ga je Vogelnikova označila za enega redkih mojstrov marionete v Evropi. Ritmanič je dejal, da so v času, ko je prišel v gledališče, živeli s takšnimi lutkami, danes pa temu ni več tako.

Lutke v predstavi animirajo Klemen Janežič k. g., Maja Kunšič, Matevž Müller k. g. in Urška Hlebec. Mentorstvo nad mladimi igralci - Janežič in Müller sta se z lutkami srečala prvič - je prevzel Brane Vižintin. Za glasbo, ki zavzema kar 35 minut predstave, je poskrbela Brina Vogelnik.

Spremno besedilo za katalog je napisal etnolog Janez Bogataj. Ta se je z Makalonco srečal že kot otrok, ko je slikanico v dar prejel od svojega strica Finžgarja. V spremnem besedilu je zapisal, da Makalonca, "čeprav zbirka štirih, literarno predelanih pravljic, predstavlja pomembno sestavino naše nesnovne kulturne dediščine".

Brez lutk ne bi mogli v izdajo tokratne knjige, je poudarila Vogelnikova. Knjigo krasijo fotografije lutk Žige Koritnika, postavljene v Bohinj. V Bohinju je Finžgar dobil prvo službo, v predstavi pa pomembno vlogo "odigra" tudi maketa Plečnikove cerkvice sv. Mihaela, kjer se glavna junaka Finžgarjeve pravljice Petrus in Makalonca zaljubita.

Knjiga je četrti natis Makalonce, je povedal Janez Miš, ki je že od nekdaj upal, da jo bo nekoč izdala tudi njegova založba.

Povezani dogodki