STA, 13. 2. 2013

Na Mali sceni MGL Ukročena trmoglavka kot simbol depriviligiranih

Mestno gledališče ljubljansko je na Malo sceno postavilo Ukročeno trmoglavko Williama Shakespeara v režiji Anje Suša. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedala beograjska režiserka, predstava odpira vprašanja o tekstu, predvsem pa o gledališču: "To je predstava o gledališču. Nismo delali Shakespeara, ampak našo predstavo ob Shakespearu."
:
:
Foto: Barbara Čeferin
Foto: Barbara Čeferin
Foto: Barbara Čeferin
Foto: Barbara Čeferin
Foto: Barbara Čeferin
Foto: Barbara Čeferin

Po besedah direktorice in umetniške vodje Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) Barbare Hieng Samobor se na Slovenskem že predolgo vleče skepsa glede tega, da se lahko tudi komedija uvrsti med vrhunske gledališke izdelke, zato je čas, da temu naredijo konec. Ukročena trmoglavka, kot jo bo mogoče videti na Mali sceni, po njenih besedah ni preprosta komedija, Anja Suša, ki je tokrat v Sloveniji režirala prvič, pa sodi v sam vrh trenutnega evropskega gledališča.

Ukročeno trmoglavko so umestili v cikel Velike igre od blizu, ki so ga na Mali sceni MGL začeli lani. Kot je pojasnila Hieng-Samoborjeva, v sklopu omenjenega cikla na oder postavljajo predstave s številčnejšo igralsko zasedbo, kot je sicer običajno za Malo sceno. Za ukročeno trmoglavko pa so se odločili ne le zato, ker gre za znameniti tekst, ampak tudi zato, ker v gledališkem svetu velja za problematičnega in tako predstavlja izziv. Režiserka je vse vloge zaupala moškim. Predstava vsebuje humor, jasno stališče in veliko gledališkega znanja, ni nestrpna, je pa povedna, je poudarila Hieng-Samoborjeva.

Režiserka Suša je delovni proces označila kot zelo veder, zahvaljujoč igralcem, pa ne le zaradi njihovih igralskih sposobnosti, ampak tudi njihove dobre volje in konsenza, doseženega med vsemi sodelujočimi. Kot je še povedala jo je zanimala predvsem možnost nove interpretacije besedila, najzanimivejše pa ji ni bilo besedilo samo, ampak vse, kar ga obdaja.

Tri nove avtorske verzije Katarininega monologa so za uprizoritev napisale Ivana Sajko, Maja Pelević in Simona Semenič. Poleg tega je v predstavo vključenega še veliko drugega materiala, ki je zelo heterogen, od komentarjev iz spletnih forumov do drobcev iz dnevnega časopisja, je povedala dramaturginja predstave Petra Pogorevc. Po njenih besedah so v liku Katarine videli več, kot le žensko, zatirano v zakonu. Njeno pozicijo depriviligirane članice ekipe so prepoznali kot podobno poziciji kulturnega ustvarjalca v kontekstu aktualne politike. Predstava je tako tudi apel k pravičnejši porazdelitvi družbene moči in odgovornosti.

Bogat plemič Baptista ima dve za možitev godni hčerki. Starejša Katarina slovi po vzkipljivosti in kljubovalnosti, mlajša Bianka pa velja za milo in pohlevno. Pred vrati se tare snubcev, ki se vsi potegujejo za mlajšo. Vendar Baptista vztraja, da mora v zakon najprej oddati Katarino, kar tudi uresniči. Katarino odda temperamentnemu Petrucciu, ki doseže nemogoče - zloglasno trmoglavko preobrazi v ženo, ki slovi po krotkosti in ubogljivosti.

V MGL so se odločili za prevod Otona Župančiča, ki so ga, kot je povedala lektorica Maja Cerar, dosledno upoštevali. Sicer pa je nivojev jezika v predstavi več.

Vlogo Katarine je prevzel Matej Puc, Petruccio je Primož Pirnat. V predstavi nastopajo še Jurij Drevenšek, Jaka Lah, Jožef Ropoša, Gregor Gruden, Gaber K. Terseglav in Jure Kopušar k.g..

Anja Suša je poskrbela tudi za scenografijo, kostumografka predstave je Barbara Stupica, avtor glasbe Laren Polič Zdravič, koreograf Damjan Kecojević. Premiera bo v četrtek, 14. februarja, ob 20. uri.