Jubilejni 30. poletni lutkovni pristan avgusta
Mednarodni lutkovni festival z najdaljšo tradicijo, ki je stalnica poletnega dogajanja v mestu, vsako leto privabi več tisoč obiskovalcev, saj ponuja najboljše tuje in domače lutkovne predstave, delavnice, razstave in druge dogodke. Bogata zgodovina festivala kaže, da je do sedaj na festivalu nastopilo več kot dva tisoč nastopajočih iz tridesetih držav, ki so razveselili na tisoče gledalcev.
Letošnji jubilejni, 30. poletni lutkovni pristan se bo poklonil tradiciji, a v svojem bistvu ostal takšen, kot je bil do sedaj: dostopen, raznolik in prijazen. Potekal bo med 3. avgustom in 1. septembrom 2019, sodelovala pa bodo gledališča in skupine iz Slovenije, Izraela, Češke, Estonija, Italije, Avstrije in Francije.
Šest premier za občinstvo vseh starosti
Redni program sezone prinaša šest premier. Prva premiera v sezoni je Ostržek (5+), ki je vse od svojega nastanka vir navdiha za različne predelave, se tokrat vrača k svojim koreninam. Ostržek je kot oživljeni kos lesa metafora za čarovnijo lutkovne umetnosti. Kako in zakaj lahko neživo oživi, kaj določa lutko - Ostržka in kaj dečka - Ostržka so ključna vprašanja, ki navdihujejo avtorje. Tokratna uprizoritev se vrača v mizarsko delavnico, orodje za obdelovanje lesa oživi, kosi lesa pa na mizarski mizi postanejo ves svet v malem. Po izvorni zgodbi Carla Collodija bo likovno podobo in režijo prevzel Matteo Spiazzi, ki je v Lutkovem gledališču Maribor že režiral Sen kresne noči.
Sezona se bo začela s poklonom velikemu pisatelju, Lojzetu Kovačiču. Ob 90. obletnici rojstva Kovačiča spoznavamo kot lutkarja in avtorja zgodb za otroke. Bil je zelo blizu sodobnemu lutkovnemu razmišljanju in občutenju. Dva žeblja postaneta črna možička, gospodka s klobuki, ki se sukata in priklanjata vrh okna, odsev svetlikanja vaze na mizi pa so oči volka. V take vrste narobe svetovih se vloge zamenjajo: predmeti ravnajo z ljudmi tako kot ljudje s predmeti. Predstava Možiček žebljiček (4+) bo nastala v koprodukciji s Hišo otrok in umetnosti; v režiji Jelene Sitar Cvetko, ki je v mariborskem lutkovnem gledališču že režirala predstave Ko je Šlemil šel v Varšavo, Petelin se sestavi ter Deček in hiša.
Ljudska zgodbo o medvedji družini, ki jo v njeni odsotnosti obišče radovedna deklica, dobro poznajo otroci vseh generacij. Lačna in utrujena Zlatolaska išče ravno pravšen stolček, žlico in posteljico zase. Otroci ob tem urijo občutek za velikosti in primerjave, red in nered ter podoživijo dnevni ritem. Porajajo se tudi vprašanja o naši radovednosti in mejah poseganja v intimni prostor drugih. Zlatolaska in trije medvedi (3+) bo v prepoznavnem izčiščenem slogu Silvana Omerzuja, ki bo avtor likovne podobe in režiser predstave, s klasičnimi lesenimi lutkami nagovarjala najmlajše občinstvo.
Mednarodna koprodukcija z Zavodom Federacija iz Ljubljane in z Werk89 z Dunaj nastaja na temo zvoka in hrupa v vsakdanjem življenju. Hrupu ne moremo pobegniti. Za razliko od oči, naša ušesa nimajo vek, da bi jih zavarovali pred hrupom. Deklica se odpravi v posteljo, a ne more zaspati in posluša zvoke, ki pronicajo iz temne noči v njeno sobo. Da bi pregnala strah, v svoji domišljiji ustvari zvočna bitja, ki oživijo njeno sobo. Potopili se bomo v svet predmetnega gledališča in animacije zvoka. Predstava Uspavanka za čuječe otroke (5+) bo nastala v režiji Petra Kusa v likovni podobi Gregorja Lorencija.
Drobne miške so s svojim pogledom na svet še kako velike. Skozi igro (besed) opazujejo svet okoli sebe, njegove svetle in manj svetle plati. Igrivost in ritmičnost pesmi, ki najmlajšim nevsiljivo ponujajo vrline, kot sta iskrenost in lepota, bo zaživela v lutkovni podobi. Drobtine iz mišje doline (2+) bo režirala Nika Bezeljak, po slikanici Anje Štefan, za katero je avtorica prejela nagrado večernica, nagrado Večera za najboljšo otroško in mladinsko literaturo.
Znana Andersenova pravljica je vedno znova aktualna v razgaljanju človeške narave in iskanju tistega (otroka), ki bo upal na glas izreči resnico. »Cesar je vendar nag!« Odrasli smo obrušeni, »kultivirano« vljudni ali pa pragmatični, vajeni molčati in kimati. Otroci povsem iskreno povedo natanko tisto, kar vidijo, čutijo, doživljajo, ni se jim treba pretvarjati, saj se jim ni treba bati izgub materialnih dobrin, zato lahko na glas spregovorijo o resnici tako na glas, da si jo upajo spregledati še ostali. Posameznik lahko spreminja svet. Cesarjeva nova oblačila (5+) nastaja v koprodukciji z Gradskim kazalištem lutaka Rijeka iz Hrvaške v režiji Zorana Petroviča.
Lutke za dialog med generacijami
Lutkovno gledališče Maribor za oktober 2019 pripravlja medgeneracijski projekt na področju lutkovnega ustvarjanja s partnerjema Francoskim inštitutom v Sloveniji in Goethe inštitutom Ljubljana.
V našem času vprašanje staranja stopa v ospredje, zato ima čedalje bolj pomembno vlogo vzpostavljanje dialoga med generacijami. Gre za politično vprašanje, ki pa se vsakega izmed nas dotika tudi na osebni ravni. Lutkovna umetnost lahko vzbudi v človeku zelo intimna občutja, morda bolj intimno kot katerakoli druga vrsta umetnosti. Pri starejših pa mnogokrat prebudi spomine iz mladosti, zato je lutka pogosto uporabljena v umetnostni terapiji.
Nagrajenki Transfabrik (francosko-nemški sklad za namene uprizoritvenih umetnosti), lutkovna ustvarjalka Julika Mayer in koreografinja Mylène Benoît bosta skupaj s starostniki in osnovnošolci postavili francosko-nemško-slovensko različico svoje produkcije Georges, predstavljene na gledališkem festivalu v Avignonu. Pridružena partnerja projekta sta Dom Danice Vogrinec Maribor in Osnovna šola Toneta Čufarja, ki bosta aktivno vključila starostnike oz. otroke.
Premiera v Franciji
Po umetniški rezidenci skupine CIE Yōkaï iz francoskega Charleville-Mézières, ki jo je Lutkovno gledališče Maribor gostilo spomladi, bo prestava Zatočišče (Gimme Shelter) za mlade in odrasle v režiji Violaine Fimbel premierno uprizorjena septembra 2019 v Franciji.
So danes še kje prostori, kjer bi se počutili varne, so še kje zatočišča? Uprizoritev preizprašuje naš odnos do zunanjega sveta danes. Ena od prizm je socialni fenomen zaznan hikikomori, t. j. prostovoljna družbena izolacija. Pojav izvira iz Japonske, a se širi tudi drugam; gre za strah človeka pred zunanjim svetom, zaradi katerega se umakne v zaprt prostor in prekine stike z zunanjostjo za dolga obdobja. Predstavo uokvirja vzdušje ekološke katastrofe, liki v predstavi nočejo zapustiti svojega zatočišča in se zanašajo na to, da bodo ušli zastrupitvi v zaprtem prostoru. Zunaj pa so preživelci - “izgubljeni otroci”, ki jih ogroža onesnaženo okolje. Kdo lahko ubeži temni prihodnosti in kako?
Potepini na pot ob Dravi
V koprodukciji s CONO, Zavod za procesiranje sodobne umetnosti sta avtorja Irena Pivka in Brane Zorman zasnovala večmedijski performans oz. zvočni sprehod, ki ga obhodimo po vnaprej začrtani poti. Potepini so povabljeni na pot ob Dravi, tokrat opremljeni s slušalkami in aplikacijo na telefonu. Potepini so lahko otroci in odrasli, družine, ki s pomočjo zvočnih slik, vtisnjenih v lokacijo začrtane poti, prehajajo med fiktivnimi in realnimi situacijami. Edinstveno zvočno doživetje nas poveže z našim okoljem na nov, umetniško doživet način.
Septembra 10. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije
V sodelovanju z Ustanovo lutkovnih ustvarjalcev Slovenije bo Lutkovno gledališče Maribor med 11. in 14. septembrom 2019 gostilo najboljše slovenske lutkovne predstave, ki jih je izbrala selektorica festivala, Nika Leskovšek. Festival vsake dve leti predstavi najboljše lutkovne predstave, ki nastajajo v Sloveniji, domači in tuji strokovni javnosti. Strokovna žirija bo podelila nagrade festivala, podeljene pa bodo tudi Pengovove listine in Klemenčičeva nagrada, najvišja stanovska nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva.
Bogati programi kulturne vzgoje, razstave in redna sodelovanja
Ob lutkovnih predstavah, ki so jedro progama Lutkovnega gledališča Maribor, pa se v krasnem Minoritskem samostanu na Lentu dogaja še mnogo zanimivih vsebin. Bogati programi kulturne vzgoje za otroke, šolarje, mlade in odrasle, ponujajo pogleda v zaodrje gledališča, v lutkovno tehnologijo, v zgodovino lutkarstva in zgodovino samostana. V sezoni 19/20 nadaljujejo s projektom Iz knjige na oder v sodelovanju z Mariborsko knjižnico ter rednimi razstavami v sodelovanju z muzeji in galerijami.
V Lutkovnem gledališču Maribor si prizadevajo za odlična sodelovanja z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami, z javnimi zavodi s področja kulture, z nevladnimi organizacijami. Odpirajo vrata v čudovite prostore prenovljenega samostana in jih naseljujejo tudi z drugimi vsebinami: od gledaliških, glasbenih, plesnih, filmskih, likovnih, ki v mestu nimajo domicilnih prostorov. So soorganizatorji Letnega kina Minoriti in sogostitelji drugih pomembnih festivalov, kot so Festival Lent, Festival Borštnikovo srečanje, Druga godba, Stop trik, Performa Platforma, Prestopi in drugih.