Lutke kot luč v temi, sonce za oblaki človeške tragikomičnosti

"Opravljamo enega najskromnejših poklicev," je v poslanici med drugim zapisala igralka, animatorka in režiserka Ines Pašić. A, "vsakokrat, ko lesena glava oživi v naših rokah ali vrvice marionete potrdijo povezavo med vsem živečim, ponovno odkrijemo, da smo protagonisti predstavljene zgodbe. Vsakokrat, ko animirani predmet razkrije spomine, ki bivajo v nas, ali se prikrite skrivnosti prikažejo v igri luči in senc, se naš zgodovinski čas zaobljubi brezčasnosti", je dodala.

Po njenih besedah lutkarji, ki se predajo igri z lutkami, vodijo star ritual. Kot pojasnjuje: "Neotipljivo in nevidno spremenimo v otipljivo in vidno, obenem pa lutkarju in občinstvu omogočimo izkusiti lastno transcendenco."

Obenem se tudi kritično sprašuje: "Tolikšno pomanjkanje spoštovanja! Je to znamenje naše neumnosti ali kvantni skok v naše zavedanje? Bomo dosegli kritično množico, ki bo dosegla potrebne spremembe, ali bomo oslabeli zaradi inercije, napačnih informacij ali strahu?... Lahko lutke rešijo svet pred podnebnimi spremembami, vojnami ali suženjstvom?"

In dogovarja: "Ne vem. Svet je, kakršen je, in nikakršnih zagotovil ni za nikogar in za nič... Iz izkušenj in prakse s to čudovito umetnostjo pa vem, da so lutke luč v temi, sonce za oblaki človeške tragikomičnosti, zavetje pred viharji težko ranjenih src. So povabilo, da živimo navdušeno in se borimo za boljšo različico sebe. Z nas slečejo prikladnost in politično korektnost. Odvzamejo maske bremena tistih, ki so že doživeli in izkusili vse. K nam pridejo, da bi se igrali kot otroci, brez pričakovanj ali skrbi. So naša dogodivščina, naš raj in naši čvrsti koraki na zemlji."

Lutkovna predstava kot transcendenčna izkušnja

Po mnenju igralca in animatorja Mihe Bezeljaka pa je lutkarstvo sprenevedav šport z umetniškim rezultatom. Sprenevedav zato, ker je v ospredju lutka in ne lutkar oz. igralec animator. Medtem ko animira lutko, se spreneveda, da telo ni njegovo. Da nima telesa. Zaradi pozornosti na lutki ga odmisli, pojasnjuje Bezeljak.

In dodaja: "Lutkarji smo športni umetniki, ker smo na račun življenja lutke prisiljeni marsikaj telesno prenesti. Zaradi prisilnih drž jokamo za fizioterapevtom. Ker ga nimamo ali ga obiščemo bolj poredko, je fuč karpalni kanal, med predstavo poči ramenska kita, za nekaj časa smo prisiljeni postati levičarji - z lahkoto bi lahko igrali tudi branilca pri odbojki - ročne lutke terjajo svoj davek - pogled gor, kot bi pleskal strop..."

Obenem poudarja, da se pri animaciji zgodi nekakšen obojestranski prenos informacij. "Vodilo lutke je kot vtičnica, animatorjeva roka vtikač, električni kabel so živci in žile - povezava do možganov in srca. Ko se animatorji priklopimo na lutke, se one priklopijo na nas. Zgodi se simbiotični odnos, skozi katerega spoznavamo, kaj lutka potrebuje za svoje življenje," pojasnjuje igralec, sicer član Lutkovnega gledališča Maribor.

In poudarja: "Lutkovna predstava je transcendenčna izkušnja. To je čudež. Figure s človeško, živalsko, neživalsko, predmetno, metaforično, alegorično podobo zaživijo skozi animatorja - in obratno, animator zaživi skozi lutko. Občinstvo ne samo, da verjame, ampak tudi vzame, sprejme. Ko figura oživi, postane lutka. Realnost se prestavi v neko vzporednost, kjer veljajo druge zakonitosti," je še zapisal Bezeljak in ob tem dodal: "Lutkovni tehnologi, snovalci likovne podobe, avtorji glasbe, dramaturgi, režiserji - vsi so podrejeni tem zakonitostim. Včasih jih ignorirajo, včasih ne razumejo, včasih se čudijo..."

Pred dnevom lutk okrogla miza na temo likovnosti v lutkovnem gledališču

Pred svetovnim dnevom lutk je na Ljubljanskem gradu pod okriljem Slovenske Unime - Društva slovenskih lutkovnih umetnikov in prijateljev lutk v ponedeljek, 18. 3., potekala okrogla miza. Na njej so uveljavljeni likovni in lutkovno-gledališki umetniki Damijan Stepančič, Barbara Stupica, Silvan Omerzu, Darka Erdelji, Jasna Vastl ter umetnostna zgodovinarka Nataša Smolič skupaj s predsednico Unime Slovenija Martino Maurič Lazar poskušali osvetliti likovno komponentno lutkovnega gledališča.

Stepančič je dejal, da pri ustvarjanju ilustracij vedno pred sabo vidi svoje junake v tridimenzionalnem okolju, v katerem živijo tudi lutke. Sicer pa v lutkovnem gledališču pogreša dobre, velike zgodbe. "Z likovnostjo ne boš nikogar kupil, če je zadaj plehka ali zgolj didaktična zgodba," je pojasnil.

Na okrogli mizi je bilo slišati, da smo v Sloveniji od nekdaj imeli močno likovno plat lutkarstva, ki pa jo moramo gojiti še naprej, kar je v času velikih zgodb medijskih velikanov, kot je Disney, pa tudi umetne inteligence - v tem polju se zdi uporabno tiskanje v 3d tehnologiji, a še z veliko pomanjkljivostmi - velik izziv.

Vsi sogovorniki so poudarili, da je za ukvarjanje z lutkami potrebno veliko ljubezni in predanosti lutki. Po besedah oblikovalke lutk Jasne Vastl je lutkarstvo podobno igranju instrumenta: tako instrument kot lutko moraš najprej vzljubiti, potem pa veliko vaditi.

Ob dnevu lutk dogodki po vsej Sloveniji

V četrtek bo več gledaliških hiš ponudilo predstave. V Lutkovnem gledališču Ljubljana bo na ogled lutkovni balet Posvetitev pomladi na glasbo Igorja Stravinskega v režiji Matjaža Fariča, malo pozneje pa še otroška lutkovna predstava po predlogi dela Anje Štefan Bobek in barčica v režiji Barbare Bulatović. Lutkovno gledališče Maribor pa bo gostovalo na festivalu Bobri v Ljubljani s predstavo Alma, Popotne skice gospodične A, ki je nastala po konceptu Darke Erdelji in Vesne Vončina.

Društvo Marionetno gledališče Jurček Hrastnik bo v sredo v muzeju odigralo avtorsko zgodbo Knapi in glažarji, v četrtek pa vabijo v muzej na druženje z lutkami Knapovske marionete so dobile naslednike. Svetovni dan lutk bodo praznovali tudi na Gradu Sevnica, na katerem Zavod Grajsko lutkovno gledališče Sevnica v soboto pripravlja poseben dopoldanski program, ki se bo začel z branjem poslanic in nadaljeval s predstavo Škratovega lutkovnega gledališča Celje, delavnicami in izborom likovnih del lutkovno - slikarskih kolonij Lutkart. Program bo sklenila lutkovna predstava Gledališča Bičikleta Potujoči cirkus nerodne Avguštine.

Svetovni dan lutk, 21. marec, je Mednarodno združenje lutkarjev Unima odobrilo leta 2002 v Atlanti. Prvo sporočilo je bilo poslano v svet leta 2003, od tedaj dan praznujejo po vsem svetu.