Temo Orfeja in Evridike, mitološko zgodbo o slavnem grškem pevcu in njegovi ženi, ki jo, potem ko jo piči kača, odide iskat v podzemlje, a jo nazadnje vseeno izgubi, ker se na poti iz podzemlja ozre za njo, so mu predlagali v SNG Opera in balet Ljubljana.

Verbruggen je predstavo koncipiral v tri dejanja, poimenovana Lira, Težnost in Brezno, ki bi lahko bila tudi samostojna, v njih pa sledi Orfeju in Evridiki s tremi različnimi plesalci. To so Richel Wieles in Marin Ino, Kenta Yamamoto in Ana Klašnja ter Rita Pollacchi in gost iz Pariza Billy Sueiro na električni kitari, ki je za tretji del prispeval tudi glasbo.

V drugo dejanje je koreograf umestil glasbo, ki jo je za balet Orfej koreografa Georgea Balanchinea zložil Igor Stravinski. Za prvi del pa je skupaj z glasbeno vodjo in dirigentko predstave Živo Ploj Peršuh izbral odlomke iz del Johanna Sebastiana Bacha in Claudea Debussyja.

Kot je Verbruggen povedal na nedavni novinarski predstavitvi, je zgodbo o Orfeju in Evridiki skušal podati v novi preobleki. Želel je ustvariti triptih, v katerem je vsak del popolnoma različen, skupaj pa sestavljajo koherentno celoto. V njegovi zamisli o trojnosti - Nebu, Zemlji, Oceanu - je "Nebo v resnici Lira, ki je hkrati glasbilo in ozvezdje, Zemlja je Težnost, ki 'pripoveduje' zgodbo, in Ocean je Brezno, ki ponazarja globine mračnega, apokaliptičnega sveta". Pri tem je tretji del posvetil Evridiki in njenemu občutenju osamljenosti.

Za svojo koreografsko stvaritev je izbral veliko baletno zasedbo, ki nastopa v praktično vseh dejanjih. Scenografijo in oblikovanje videa podpisuje Atej Tutta, kostume Ane Savić Gecan, oblikovanje svetlobe pa Jaka Šimenc.