Odločitvi, da na oder ljubljanske opere postavijo omenjeno opero, je po besedah umetniškega vodje opere Rocca botrovalo, da letos obeležujemo 300. obletnico Gluckovega rojstva. Tako imenovana "reformna opera", Gluckova najdrznejša stvaritev, je bila premierno izvedena leta 1762 na Dunaju, na oder ljubljanske opere pa se vrača po več kot štirih desetletjih. Tam so jo nazadnje uprizorili leta 1967.

Obletnica skladateljevega rojstva ni edini motiv za oživitev zgodbe enega največjih antičnih mitov. "Slede eni izmed legend naj bi bil Orfej namreč tudi član posadke Jazona in njegovih argonavtov, naše korenine tako segajo tudi k njemu," je še povedal Rocc.

Opera obuja zgodbo grškega pevca Orfeja, ki je bil poročen z lepo Evridiko. To je nekoč pičila kača, Evridika pa je umrla. Ker Orfej njene smrti ni prenesel, je sklenil, da gre ponjo k bogu podzemlja Hadu. V deželi mrtvih je boga ganil s svojo glasbo, zato mu je Evridiko vrnil - vendar pod pogojem, da se na poti iz podzemlja ne ozre. Ko sta bila z Evridiko že blizu izhoda, je Orfeja zaskrbelo, da je Evridika opešala. Ozrl se je, tedaj pa je nimfi spodrsnilo in Orfej jo je za vedno izgubil.

Orfej je po Evridikini izgubi igral le žalostne melodije. Nekoč so ga uzrle bakhantke ter, češ, da jih pevec žali, pričele vanj lučati kamenje, gorjače in grude pesti ter ga raztrgale. Za Orfejem je žalovalo vse, kar je poslušalo njegovo glasbo, zato je Zevs v spomin na mogočnega pevca na nebesni svod postavil Orfejevo liro.

Gluckova opera, ena od mnogih umetniških upodobitev orfejskega mita, je zasnovana na izenačitvi vloge besedila in glasbe v duhu tedanjega klasicizma. Očiščena baročne pevske ekshibicije ter v iskanju "krasne enostavnosti" se s preprosto melodiko približuje čisti dramski obliki.

Režija Gluckove opere bo v rokah ene izmed vodilnih osebnosti slovenskega gledališča, tudi letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada Lorencija. S postavitvijo Orfeja in Evridike bo Lorenci debitiral kot operni režiser. "Režija opere mi je sprva predstavljala velik izziv, ne berem not, nimam posluha," se je pošalil Lorenci.

Zaradi kvalitetne ekipe je, tako Lorenci, strah pred izzivom relativno hitro splahnel. "Zmeraj - tako v gledališču kot v operi - govorimo zgodbo na tak ali drugačen način. Teater je en sam," je dejal.

Svet mitov in legend Lorencija sicer že od nekdaj privlači. "Predstava tako v nadsmiselno celoto združuje zgodbo Orfeja kot prapevca in praočeta, tudi opere, s klišejskim dvojčkom o ljubezni in smrti," je povedal Lorenci. Jedro predstave sicer predstavlja bolečina ob izgubi in razmislek o tem, v kaj nas spravi, ter kako se zaradi neizprosnosti te bolečine spremenimo.

Orkester bo vodil novi šef dirigent ljubljanske Opere Jaroslav Kyzlink, ki je predstavo označil kot izjemen projekt. "Vesel sem, da s svojim delom v operi začenjam ravno z Gluckom, saj Gluck in klasicizem nista vsakdanji del opernega repertoarja," je dejal. Nekoliko drugačna bo tudi postavitev orkestra - orkestrska jama bo dvignjena, glasbeniki pa bodo igrali v manjši zasedbi kot, denimo, pri romantični predstavi.

V naslovnih vlogah Evridike in Orfeja bosta nastopila Mojca Bitenc in Darko Vidic. Slednji je opero označil kot čisto, tehtno delo, kot takšno tudi vlogo Orfeja. "Kljub temu, da Orfej tava, išče, njegov lik postaja čist," je povedal Vidic.

Boga ljubezni Amorja bo uprizorila Urška Arlič Gololičič, ki je vlogo označila kot pevsko neobsežno, a zato igralsko toliko bolj zahtevno. Ustvarjalci so namreč želeli prikazati boga ljubezni z neštetimi obrazi, saj je tudi ljubezen lahko mila in ljubeča ali pa kruta in posesivna.

Scenografija predstave je delo Branka Hojnika, kostumografka je Belinda Radulović. Pod koreografijo se podpisuje Gregor Luštek, pod dramaturgijo Tatjana Ažman.