SSG z novim umetniškim vodstvom treh režiserjev

Predsednica upravnega sveta SSG Maja Lapornik je poudarila osnovne smernice, ki si jih je zadalo novo vodstvo gledališča. Poleg sanacije finančne krize in oblikovanja novega statuta želijo tudi, da SSG ostane produkcijsko gledališče s svojim stalnim igralskim jedrom ter da obenem ostane visoko kvalificirano estetsko gledališče in ustanova slovenske narodne skupnosti v Italiji. Na podlagi smernic so oblikovali tri delovna področja: delo z ansamblom, utrditev vezi z gledališči v Italiji, Sloveniji in v evropskem prostoru ter usmeritev naporov v dramaturgijo sodobnega evropskega gledališča.

Ob zahvali dosedanjemu umetniškemu vodji Primožu Beblerju je Lapornikova izrazila prepričanje, da bo nova trojica režiserjev vnesla precej novega. Zavrnila je očitek o "ljudskosti" nove usmeritve, saj SSG, kot pravi, stremi le k vrhunskih estetskim dosežkom. Številke po njenih besedah kažejo, da gledališče beleži porast obiskanosti na nekaterih predstavah ter da občinstvo ceni spremljevalne predstave, medtem ko je bilo nekaj manj občinstva v abonmajski sezoni.

Po Kobalovem mnenju mora SSG najprej spregovoriti svojim ljudem in svojemu mestu. Gledališče se je namreč začelo izenačevati z drugimi slovenskimi gledališči, s čemer se je po njegovem mnenju začela izgubljati identiteta. Gledališče mora govoriti o krajevnih problemih s krajevnimi avtorji, je prepričan Kobal. To po njegovem mnenju vključuje tako slovenske kot tudi italijanske in furlanske avtorje ter avtorje iz jugoslovanskega prostora.

Kobal je izpostavil tudi potrebo po sodelovanju s tržaškimi gledališkimi strukturami ter nasploh s koprskim in novogoriškim prostorom, pa tudi skrb za okrepitev ansambla. Očitke o "ljudskosti" je Kobal označil za floskule, "ki jih na mizo vrže tisti, ki nima argumentov". Teater je namreč ljudski fenomen in je edini medij, ki se danes bori za umetniški kontakt od človeka do človeka, je poudaril.

Po Verčevih besedah predstavljajo vizijo novega umetniškega vodstva utrditev SSG v prostoru, povečanje števila abonentov za vsaj sto in ponovna uvedba abonmaja v Gorici. Potrebna je tudi poglobitev repertoarja s tržaško in deželno dramaturgijo, vsebinska in estetska komunikativnost ter dopolnitev ansambla z igralci in koriščenje občasnih gostov, ob čemer je omenil večje število upokojenih igralcev. Radi bi sodelovali tudi z mladimi iz gledališke šole Studio Art, je še dodal.

Za Jamnika pa bi moralo SSG najprej potešiti gledališke interese Slovencev v Italiji in se šele potem širiti, za kar bo treba pritegniti gledališke ustvarjalce iz teh krajev. Gledališče se bo moralo ukoreniniti v prostor, kjer je doma ter se povezati z Novo Gorico in Koprom. Sicer pa je opozoril na pomen komunikativnega in uporabniku prijaznega gledališča, kar bi moral upoštevati tudi njegov repertoar.