STA, 13. 3. 2025

Ljubljanska Drama in Opera prvič skupaj za koprodukcijo Opera za tri groše

V koprodukciji ljubljanske Drame in Opere je nastala uprizoritev Opera za tri groše. Režijo dela Bertolta Brechta in Kurta Weilla, ki je spoj dramskega in glasbenega gledališča, je prevzela Mateja Koležnik. Z dirigentom Markom Letonjo sta zasnovala uprizoritev v umetniški sinergiji igralskega ansambla, opernega zbora in orkestra.

Oblikovanje: Maja Poljanc

Direktor SNG Opera in balet Ljubljana Marko Hribernik je na novinarski konferenci izpostavil, da gre za prvo koprodukcijo med Opero in SNG Drama Ljubljana, pri čemer je vsaka prispevala najboljše, kar ima.

Ravnateljica Drame Vesne Jurca Tadel je povedala, da je Brecht vedno provokativen in poln kontrastov, zanj je značilno tudi, da je neulovljiv. Nenehno nas preseneča s tem, kako je hkrati banalen in virtuozen ter kako se hkrati ukvarja z visokimi in nizkimi ravnmi. V Operi za tri groše se po njenih besedah gibljemo v svetu brezobzirnega kapitala, kjer sta politika in kriminal eno. Kot je še spomnila, je bila Opera za tri groše na Slovenskem prvič uprizorjena leta 1937 v režiji Bojana Stupice, tokrat pa bo prvič uprizorjena z dramskimi igralci in opernimi pevci, kot je tudi sicer zamišljena.

Opera za tri groše, ki je bila že ob premieri uspešnica, je predelava angleške baladne opere Johna Gaya iz 18. stoletja z naslovom Beraška opera, v kateri je avtor zastopal razsvetljensko tezo o enakosti vseh ljudi. Brechtov pristop h gledališču želi občinstvo čustveno in intelektualno odtujiti ter ga na ta način spodbuditi, da se kritično vključi v družbene in politične teme, predstavljene v delu, kot so revščina, korupcija in hinavščina višjega razreda, so zapisali v ljubljanski Operi.

Mateja Koležnik je povedala, da so se za sodelovanje začeli dogovarjati v času, ko še ni bilo znano, kje bo med prenovo delovala ljubljanska Drama. Tako je prišlo do ideje za koprodukcijo z ljubljansko Opero. Dodala je, da je tekom procesa prišlo do zlitja med obema ansambloma, kakršnega ni pričakovala. Koležnik, ki je tudi v tujini uveljavljena režiserka, je povedala še, da so produkcijski pogoji povsod po svetu boljši kot na Slovenskem, "a takšnega igralskega in pevskega ansambla, ki bi k projektu pristopil s takšnim žarom", ne pozna.

Dirigent Marko Letonja je povedal, da bo tokratna uprizoritev omogočila izvedbo finala Opere za tri groše, kot ga sicer dramske postavitve ne omogočajo, saj ta različica zahteva operno petje. Kot je povedal, se v Operi za tri groše v glasbenem smislu prepletajo različni stili. Model zanjo je bila Zgodba o vojaku skladatelja Igorja Stravinskega, prisotni so tudi elementi plesne glasbe Weimarske republike iz 20. let minulega stoletja, operete in opere.

V uprizoritvi nastopa številčna ekipa 22 igralcev in pevcev. Tekom procesa so se, kot je povedal dramski igralec Jurij Zrnec, povezali v veliko družino, ki skupaj diha in kjer se člani medsebojno energetsko oplajajo. Igralec Janez Škof je dodal, da so bile zelo zanimive pevske vaje in da sam sicer ne zna brati not. Pevka Inez Osina Rues je izpostavila, da so se ob sodelovanju s člani ansamblov lahko veliko naučili eden od drugega. Tudi pevec Matej Velikonja je povedal, da ga je proces dela navdušil, čeprav je bil naporen.

Dramaturginja je Mojca Kranjc, lektor Arko, scenograf in oblikovalec videa Igor Vasiljev, kostumografka Ana Savić Gecan, koreografinja Magdalena Reiter, oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš, oblikovalec zvoka Luka Berden.

Premiera bo v četrtek, 20. marca, na odru SNG Opera in balet Ljubljana, kjer bodo odigrali tudi vse ponovitve.

Bertolt Brecht, SNG Opera in balet Ljubljana, Kurt Weill, SNG Drama Ljubljana, Mateja Koležnik, Opera za tri groše