Pogovor z nekdanjimi uredniki Jernejem Kalužo, Robertom Bobničem, Alešem Mendiževcem in aktualnim urednikom Matjažem Zorcem, ki je potekal v četrtek zvečer v prostorih Slovenskega mladinskega gledališča (SMG), sta vodili urednici Maske Pia Brezavšček in Alja Lobnik. Uvodoma sta poudarili, da je z jubilejem povezana tudi vizualna prenova revije, ki so jo zaupali študentkama magistrskega študija grafičnega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost Niki Lapkovski in Nini Ninković pod mentorstvom Boštjana Botasa Kende.
Revijo z naslovom Potencialnosti so pripravili z Redakcijo za kulturo in humanistične vede (RKHV) Radia Študent, "ki je že dolga leta valilnica najboljšega kadra na področju kulturne kritike in teorije", so zapisali pri Maski. V pogovoru so se med drugim dotaknili tako delovanja kot uredniških politik RKHV, pomena redakcije v širši domači in mednarodni kulturni krajini ter današnjega stanja medijev in kulture.
Po oceni nekdanjega urednika Kaluže, ki se trenutno ukvarja z raziskovanjem medijskega prostora, je "stanje kulture, umetnosti in humanistike trenutno zelo slabo". To stanje, ki se po njegovih besedah vleče že desetletje, zaznamuje tudi zmanjševanje kulturnih vsebin v medijih. Ob tem je spomnil, da že dolgo nimamo na trgu bolj poljudnih revij za kulturo, kot so bili denimo Pogledi.
Po njegovem mnenju se je v zadnjih letih zmanjšal tudi pomen samega Radia Študent, a opozoril na posebnost radia, da so bile - vsaj v času njegovega urednikovanja oz. pred približno tremi leti - kulturne vsebine na spletni strani radia zelo dobro brane, celo bolj kot politične.
Robert Bobnič je bil kritičen do vrzeli med akademskim in umetniškim oz. humanističnim prostorom, ob čemer je mnenja, da se humanistika ne bi smela zapirati v preteklost, pač pa bi morala bolj odmevati v javnosti. Poudaril je, da je to v praksi sicer težko izvedljivo, ker si je izven institucij težko privoščiti redno pisanje resnejših in poglobljenih blogov.
Aleš Mendiževec je opozoril na osebni angažma posameznikov na področju, ki je pregovorno brez denarja, tokratni urednik Matjaž Zorec pa je predstavil svoje urednikovanje kot sledenje kontinuiteti dela predhodnih urednikov. Kot je povedal, je narava uredniškega dela heterogena, "vsi uredniki imajo s tem probleme". Obenem je poudaril tudi, da so nekatere teme že od nekdaj premalo pokrite, denimo uprizoritvene umetnosti, vendar se na radiu trudijo, da ima vsako področje umetnosti svojo poglobljeno oddajo.
Uredniki so spregovorili tudi o izboru del za jubilejno številko Maske. Bobnič je dejal, da je bil izbor najprej nekoliko kaotičen, saj je vsak urednik izbiral svoje vsebine po lastnih partikularnih kriterijih. Končne izbor pa je po njegovih besedah zelo reprezentativen in kaže na dominantno podobo redakcije. Kaluža pa je dejal, da so morali iz izbora izključiti družbeno-politične tekste, ki so bili aktualni le v določenem času.