Sodobni balet Čajkovski. PRO et CONTRA so na včerajšnji novinarski konferenci v odsotnosti Eifmana, dolgoletnega gosta ljubljanskega festivala, predstavili pomočnica generalnega direktorja baletne hiše Maja Janson ter sodelujoči plesalci. Kot je povedala prva, predstave njihovega gledališča, za katerim je 40 let delovanja, temeljijo na delih ruskih klasikov.
Tokratna predstava - na sporedu je bila včeraj in bo še nocoj ob 20. uri v Cankarjevem domu - se navezuje na priznanega ruskega glasbenega romantika, gre pa za drugo različico postavitve, ki so jo prvič uprizorili leta 1993 in z njo prepotovali svet. Na odru bodo predstavili tako njegovo življenje in delo kot tudi njegove notranje stiske. Po besedah plesalca Olega Markova, ki bo odplesal vlogo Čajkovskega, je v predstavi poudarek na njegovi duši in duševnosti ter stiskah, ki jih je premagoval, ko je ustvarjal svoje velike kompozicije.
Po omenjenem baletu bo v četrtek v Cankarjevem domu nastopil argentinski tenorist Marcelo Alvarez, ki je na ljubljanskem poletnem festivalu prav tako že gostoval. Za njegovo odkritje sta zaslužna Giuseppe Di Stefano in Luciano Pavarotti, ki sta ga spodbudila, da je prodal vse premoženje in se zaradi operne kariere preselil v Evropo.
Leta 1995 je mednarodno debitiral z vlogo Elvina iz Bellinijeve opere La Sonnambula v beneškem gledališču La Fenice, nakar ga je glasbena pot vodila na odre svetovnih opernih hiš in do sodelovanj s številnimi priznanimi dirigenti, kot so James Levine, Zubin Mehta, Claudio Abbado, Riccardo Muti in Riccardo Chailly.
Ko je stopil na pevsko pot, je bil star 33 let in čeprav so mu dopovedovali, da je prepozno, je pri tem vztrajal. Moral se je hitro učiti, vodila pa ga je želja po napredku, je povedal novinarjem. V kulturnih ustanovah se je sicer v tem času po njegovih besedah veliko spremenilo, tudi zato, ker je ob gospodarskih krizah kultura prva, ki je prikrajšana za sredstva. Posledično imajo več vaj za manj denarja, in to v krajšem času, zaradi česar je delo umetnikov bolj naporno. Ob tem je izrazil pohvalo mestom, kot je Ljubljana, ki se trudijo, da bi ohranila oziroma pridobila s pomočjo umetnosti.
Ob spremljavi Orkestra Zagrebške filharmonije pod taktirko Constantina Orbeliana je ljubljanskemu občinstvu pripravil arije iz del francoskih opernih skladateljev ter arije iz tradicije belkanta in verizma.
Festivalski teden bo sklenila ponovitev izvirnega slovenskega muzikala Vesna. Muzikal, ki so ga po istoimenskem filmu o nedolžni mladostni ljubezni in njenih preizkušnjah soustvarili režiser Vojko Anzeljc, libretist Janez Usenik, koreograf Miha Krušič in avtor glasbe Matjaž Vlašič, bo prva predstava na prenovljenem odru Križank. Uprizorili jo bodo 24. avgusta oziroma v primeru slabega vremena večer kasneje. Po besedah producenta Gorazda Slaka gre za nekoliko spremenjeno in izboljšano predstavo, ki je nastala kot plod spremljanja odzivov iz občinstva.
S prenovo so Križanke dobile nov oder, novo pododrje, orkestrsko jamo z akustičnimi paneli, v kateri lahko sedi do 100 glasbenikov, novo hidravliko za spuščanje in dviganje odra, novo napeljavo ter prenovljeno tonsko in lučno kabino. Streha pa bo po besedah direktorja in umetniškega vodje Festivala Ljubljana Darka Brleka morala še nekoliko počakati. Kot je poudaril, je stavba srednje šole za oblikovanje in fotografijo statično neprimerna in bi jo bilo treba obnoviti, da bi streho lahko vpeli nanjo.
Od pristojnih pričakuje "resen razmislek" o tem, ali bodo v njej upali začeti s poukom, da se - glede na slabo stanje - "ne ponovi kakšna Genova". Brlekova želja tako je, da bi se v prihodnjem letu dogovorili za prenovo stavbe šole, da bi ta prišla v upravljanje Festivala Ljubljana, zavod pa bi na ta način pridobil nujne prostore za tehniko in vaje oziroma vse, kar potrebujejo avditoriji, kot so Križanke.
Povezava: Festival Ljubljana